CMEPIUS je v sodelovanju z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport v sklopu programa Erasmus+, projekt EHEA, organiziral mednarodni posvet o kakovosti visokošolskega učenja in poučevanja, ki je bil usmerjen v IZBOLJŠEVANJE PROCESOV UČENJA IN POUČEVANJA V VISOKOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU. V sredo, 6. aprila 2016 sva se s predavateljico Matejo Škornik udeležili zgoraj navedenega dogodka, ki je potekal v Brdu pri Kranju.

Po uvodni panelni okrogli mizi z vabljenimi govorci (Maja Makovec Brenčič; Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (SLO), Biljana Birač; Ministarstvo znanosti, obrazovanja i sporta (HR)…) so od 9.30 do 12.15 potekala različna predavanja in delavnice. S predavateljico sva poslušali predavanje naše predavateljice doc. dr. Anite Goltnik Urnaut, ki je predstavljala članek Prilagajanje poučevanja študentom športnikom in študentom s posebnimi potrebami. Udeležili sva se tudi predavanj na temo E-izobraževanje z vidika študenta, Moodle forum – večja aktivnost študentov ter Učenje s pomočjo Moodla in Facebooka.

Za mene najpomembnejši del kongresa je bil od 13.15 do 14.00, ko sem predstavljala poster Novi modeli ocenjevanja znanja študentov. Predavateljica Mateja Škornik mi je priskočila na pomoč pri predstavitvi. Avtorice članka smo doc. dr. Tatjana Kovač, mag. Petra Vovk Škerl, dr. Tatjana Dolinšek in jaz (Helena Horvat).

Novi modeli ocenjevanja znanja študentov (povzetek članka)
Pred dvema ali tremi desetletji smo v visokošolskem sistemu večinoma poznali le dve obliki preverjanja znanja; ustni in pisni izpit. Študentje so ves semester nabirali znanje na predavanjih in vajah, v izpitnem obdobju pa opravljali pisne ali ustne izpite. Tu in tam je kakšen naprednejši profesor uvedel delno ocenjevanje v obliki kolokvijev in s tem zmanjšal obseg snovi, ki se jo je bilo treba naenkrat naučiti. Danes so razmere v šoli drugačne. Sodobna informacijska tehnologija je približala znanje vsakomur, študentom in učiteljem. Še več, baza znanja se poglablja in postaja tako obsežna, da se vsega ne da naučiti, tudi učitelj ne more vsega vedeti. Zato je nujno postaviti drugačne vzvode do učinkovitega učenja in utreti nove poti do znanja. Danes se učimo, kako znanje poiskati in ga uporabiti, ne pa, kako ga skladiščiti. Za skladiščenje imamo računalnike, naši možgani pa so zato, da s tem znanjem upravljamo.

Več o samem kongresu.

Helena Horvat, Turizem 1