Prvi študentki na Erasmus izmenjavi iz Španije na FKPV

Na FKPV imamo to jesen prvič na študijski izmenjavi preko ERASMUS mobilnosti dve študentki iz Španije iz partnerske Univerze I.E.S. Jiménez de Quesada in I.E.S. Felipe Solis Villechenous, Granada in sicer Carmen Cobo Lama ter Ana Linan Sanchez. Izbrali sta predmete s področja poslovne informatike, ki jih bosta delno poslušali na ME Celju, delno pa na DE Maribor.

Intervju s Carmen Cobo Lama in Ano Liñan Sanchez

Kdaj sta se odločili za Erasmus izmenjavo in zakaj?
Za študij v tujini sva se odločili po nasvetu prijateljev, ki so prav tako bili na Erasmus izmenjavi. Zatrdili so, da je super življenjska izkušnja in najboljše študijsko obdobje. Res se niso motili. Strinjava se, da je Erasmus izmenjava zelo dobra priložnost za spoznavanje novih krajev in kultur, prav tako je tudi odlična priložnost za učenje tujih jezikov in spoznavanje novih ljudi. Takšna izkušnja te vsekakor naredi bolj samostojnega in samozavestnega.

Kako dolgo bosta ostali v Sloveniji?
Skupno bova v Sloveniji preživeli le 5 mesecev, saj marca že zaključiva z izmenjavo. Sedaj, ko sva se privadili, bi radi ostali še dlje. Mogoče se vrneva na prakso, vendar še ni nič dokončno.

Kaj študirata?
Jaz (Ana) študiram turizem. Jaz (Carmen) pa študiram poslovne sisteme in ekonomijo.

Zakaj sta izbrali Slovenijo? So bili kakšni posebni razlogi, da sta za vajino Erasmus izmenjavo izbrali Fakulteto za poslovne in komercialne vede?
Po resnici povedano, ne veva, zakaj Slovenija. Na seznamu partnerskih fakultet sva videli Fakulteto za komercialne in poslovne vede iz Slovenije in slišalo se je zanimivo. Večina španskih študentov želi na izmenjavo v London ali Rim, midve sva se odločili za nekaj drugega, ker sva radi ‘drugačni’. In Slovenija je drugačna. Pokrajina, klima in življenjska kultura se zelo razlikujejo v primerjavi s Španijo.

Ali prejemata kakšno štipendijo za kritje stroškov iz strani domače univerze/fakultete?
Prejemava štipendijo španske vlade in Erasmus štipendijo, ki pa žal ne pokrijeta vseh stroškov, so pa v veliko pomoč.

Je bilo zapleteno urediti vso potrebno dokumentacijo?
Ne preveč, vendar je treba biti zelo pozoren na roke. Zavleklo se je le pri pošiljanju dokumentov iz Španije v Slovenijo in nazaj.

Ali sta zadovoljni s predavanji, ki sta jih poslušali?
Z izvedbo predavanj sva zelo zadovoljni. Vsi predavatelji in študenti s katerimi sva imeli stike so zelo prijazni, pozorni in razumljivi. Vedno so na voljo za vprašanja in pomoč pri problemih. Predavatelji so za naju celo prilagodili vsebino predmetov, za kar sva jim zelo hvaležni.

Kaj vama je na naši fakulteti najbolj všeč?
Najbolj naju je navdušilo prav osebje fakultete. Predavatelji, ostali zaposleni in študenti so izjemno prijazni in so nama bili pri študiju v veliko pomoč.

Kaj menita o slovenskem izobraževalnem sistemu? Ali se razlikuje od španskega izobraževalnega sistema?
Izobraževalni sistem v Sloveniji je zelo osredotočen na same študente. Profesorji so zelo prilagodljivi in omogočijo študentom veliko možnosti praktičnega in dodatnega izobraževanja. Poleg tega je število študentov v predavalnicah malo, kar omogoča lagodnost med predavanji in lažji stik s predavateljem. V Španiji so predavalnice nabite s študenti, kar spodbuja neudeležbo na predavanjih, saj je zelo težko razumeti predavatelja.

Je v slovenskem izobraževalnem sistemu kaj takšnega kar bi vpeljali v domačega, španskega?
Kot sva že rekli – manjše število študentov v predavalnicah, kar omogoča boljši stik med predavateljem in študentom.

Se je bilo na začetku težko privaditi na angleščino? Kako pa je s slovenščino?
Na začetku je bilo zelo težko, saj sva morali vložiti veliko truda za sporazumevanje v angleščini, vendar sva s tem izboljšali najino angleščino, na kar sva zelo ponosni. Slovenski jezik je druga stvar (smeh). Zdi se nama zelo težek in kompliciran, tako da poznava le nekaj osnovnih besed kot so zdravo, hvala, kako ste.

Ali sta imeli probleme z iskanjem namestitve/stanovanja?
Pri iskanju namestitve sva se srečali z nekaj težavami, a sva na koncu našli majhno in zelo lepo stanovanje v Mariboru.

Vama je domača fakulteta pomagala pri iskanju namestitve?
Ne, vse sva morali storiti sami, kar je dobro, saj sva se naučili samostojnosti.

Kakšna se vama zdi Erasmus atmosfera v Sloveniji? Ali je veliko študentov, ki so na izmenjavi?
Seveda. Živiva v Mariboru, kjer je več kot 300 Erasmus študentov iz Španije, Portugalske, Francije, Srbije, Črne gore, Češke, Poljske, Rusije in ostalih evropskih držav. Vsi se med saboj zelo dobro razumemo in tedensko organiziramo razne zabave. Poleg zabav so nam na voljo tudi organizirane aktivnosti s strani ESN (Exchange Students Network) Maribor, kot so razni izleti, srečanja in dogodki.

Ali sta spoznali kaj slovenskih študentov? Kako?
Spoznali sva tudi slovenske študente, in sicer na predavanjih, zabavah in organiziranih izletih. So zelo prijazni in pripravljeni pomagati, če jih potrebuješ.

Koliko ljudi, ki jim lahko zaupata in jih bi kadarkoli poklicali, sta spoznali?
Načeloma velja, da imamo ljudje samo nekaj zelo dobri prijateljev. Tu pa smo vsi Erasmus študenti zelo dobri prijatelji, pri nekaterih imava celo občutek, da jih poznava že celo večnost. Razlog je oddaljenost od doma, ki te prisili, da se naučiš zaupati novim ljudem. Zelo lepa izkušnja.

Kaj menita o Sloveniji na splošno?
Slovenija je čudovita dežela z neverjetno pokrajino in prijaznimi ljudmi. Všeč so nama poslopja namenjena študentom, organizirana študentska prehrana in prevoz (www.prevoz.org). Velika prednost Slovenije je, da se nahaja skoraj v središču Evrope, tako da sva lahko obiskali tudi druge države, kot so Nemčija, Avstrija, Italija, Češka, Hrvaška.

Kako bi opisali vajino bivanje v Sloveniji z vidika človeške/osebne izkušnje?
Kot sva že omenili sva tukaj spoznali veliko ljudi, ki jima zaupava, čeprav jih ne poznava dolgo. Omenili bi še strokovnjake iz različnih področjih (predvsem najini predavatelji) od katerih sva se veliko naučili.

Katere kraje v Sloveniji bi priporočili turistom?
Najprej Celje in Maribor, ker sva tukaj preživeli največ časa. Poleg omenjenih krajev, so nama bili zelo všeč še Bled, Ljubljana in Postojna. Bled navdušuje z gradom in otočkom, Postojna pa s Predjamskim gradom in Postonjsko jamo.

Ali sedaj, ko zaključujeta izmenjavo, razmišljata o možnosti življenja v tujini za daljše obdobje?
Sedaj veva, da sva sposobni samostojnega življenja v tuji državi. Bolje govoriva angleško, kar je dejansko spodbudilo najino željo po življenju v tujini. Pogrešava Španijo, vendar vsekakor razmišljava tudi o tej opciji.

(Intervju je pripravila Mateja Škornik, univ. dipl. med. kom.)

Na FKPV jima želimo, da bi se odlično počutili in da bi s študenti vzpostavili dobro medkulturno komunikacijo. Študente vabimo, da jima pomagajo, da bosta dneve v Sloveniji ohranili v lepem spominu.

izr. prof. dr. Marjana Merkač Skok
dekanja FKPV

 

Prijavite se na naše e-novice

Bodite obveščeni in se prijavite na naše e-novice

© 2016 - 2024

Fakulteta za komercialne in poslovne vede

, vse pravice pridržane. | Piškotki