MAJA ZAVOLOVŠEK    

Aktivna predsednica Študentskega sveta do študijskega leta 2018/19                                                                                      

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?

Za svoj študij dodiplomskega in podiplomskega programa sem izbrala FKPV in izkazalo se je, da je bila ta odločitev prava, saj sem svoja znanja nadgradila in tako lahko bolj samozavestno stopam po svoji podjetniški poti. Profesorji so nam predali veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga z lahkoto implementiramo na svoji življenjski poti. Pri izbiri pravih modulov in usmerjanju med študijem so nam bile v veliko pomoč strokovne službe, ki dodajo vrednost fakulteti, zato z lahkoto povem, da je FKPV resnično fakulteta, ki ponudi več!

2. Na kakšen način ste združevali vašo poklicno pot s študijem?

Če na hitro preletim svoje spomine, sem se na FKPV smer komerciala vpisala z namenom pridobivanja novega znanja iz področja financ, saj sem 6 let delala kot finančna svetovalka, predvsem na področju faktoringa. Bila sem prepričana, da vem kaj želim početi, saj to opravljam z veseljem. Tekom študija pa so se pričela nova zanimanja, novi izzivi in tako sem med študijem odprla svoje podjetje. Profesorji so nas motivirali in usmerjali, predavanja so bila zanimiva in poučna. Kljub temu, da sem bila polno zaposlena z vodenjem podjetja, sem obiskovala predavanja, kjer sem lahko profesorje prosila za pomoč ali za nasvete na moji poslovni poti. Sodelovala  sem v številnih projektih, ki jih fakulteta razvija v okviru Kariernega centra FKPV, s čimer sem pridobila reference, ki sem jih s pridom izkoristila v poslovnem svetu. Bila sem tudi aktivna predstavnica Študentskega sveta in delovala v organih fakultete, kjer sem bila podpora študentom. Dobesedno sem svoje študijske obveznosti povezala in prepletla v poslovni svet, iz enega izziva je nastal drugi, tretji, četrti,… sicer še vedno delam kot finančna svetovalka, le na področju investicij in z veliko več znanja in izkušnjami, ki sem jih pridobila v okviru izobraževanja.

3. Kaj bi na podlagi vaših izkušenj svetovali študentom FKPV pri njihovem študiju?

FKPV ne daje le znanja, ki ga bodoči podjetniki, informatiki ali turistični delavci potrebujemo za svojo uspešno pot, najbolj nas navdušujejo dejstva, da je FKPV kot organizacija naklonjena študentom, kjer nam tako profesorji kot zaposleni predajajo svoje praktične izkušnje in nas vključujejo v projekte, s čimer tudi osebnostno rastemo in pridobivamo dragocene izkušnje oz. reference. Zato izkoristite vse priložnosti, ki se vam ponujajo in bodite aktivni študentje, povezujete se, saj dobri odnosi ponujajo nove življenjske in poslovne priložnosti.

4. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?

Alumni klub je super, saj tako ostanemo povezani in lahko prenašamo svoje podjetne izkušnje na vse deležnike, s čimer pridobimo veliko koristnih nasvetov in mnenj še preden sami naredimo raziskavo ali sprejmemo odločitev za katero bi se kasneje izkazalo, da je bila napačna. Zato Alumni klub vidim kot pomemben dejavnik osebnostnega in kariernega razvoja.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

SVETO ŽIVKOVIĆ                                                                                                       

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?

Študij na FKPV je bila odlična priložnost, ki mi ni prinesla le teoretičnega znanja, ampak tudi možnost praktičnega usposabljanja na različnih projektih s področja organizacije dogodkov.

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla?

Dobesedno mi je odprla vrata v nov, znanstveni svet raziskovanja in možnosti napredovanja v poslovnem svetu. Pripomogla je tudi, da znam sedaj točno določiti podjetniške cilje, kaj želim početi na področju turizma in organizacije dogodkov.

3. Na kakšen način ste združevali vašo poklicno pot s študijem?

Spomnim se, da ko sem začel študirati smer Turizem na Fakulteti za komercialne in poslovne vede, še nisem bil prepričan, kaj točno želim delati in na kakšen način. Po nekaj mesecih študija sem spoznal, kakšne možnosti mi turizem lahko prinese in kam lahko usmerim svojo poklicno pot. Pred študijem na FKPV sem zaključil študij novinarstva, hkrati pa delal na določenih projektih ter na področju organizacije majhnih dogodkov. Znanje in veščine (praksa/delo) v organizaciji projektnih aktivnosti so mi pomagali, da sem lahko pričel razmišljati o združitvi svoje poklicne poti, ki sem jo usmeril v smer turizma, z medijskim študijem in študijem organizacije dogodkov v turizmu.

4. Katere so vaše delovne izkušnje oz. delovno mesto, ki ga opravljate?

Delovno mesto Media Manager zahteva opravljanje in zagotavljanje določenih aktivnosti, pomembnih pri organizaciji dogodkov za goste na križarki. To pomeni, da kot eden od vodilnih oseb pri organizaciji zabavnih dogodkov pripravim material za vsaj en teden naprej. Ker križarjenja trajajo od 5 do 7 dni, je moja zadolžitev, da skupaj s svojim timom določimo pravilno izvedbo vseh dogodkov na ladji pred začetkom naslednjega križarjenja. Preko mobilne aplikacije Carnival Hub za naše goste promoviramo pomembne dogodke (stand up komedije, variety show, filmske projekcije in koncerte). B2B komunikacija je eden od ključnih dejavnikov pri organizaciji prireditev in moja vloga pri tem je ustvarjanje nemotenega funkcioniranja vseh aktivnosti za naše goste med različnimi oddelki in strankami.

5. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?

Alumni klub je vsekakor zelo koristna vez za posameznike, ki želijo pridobiti nove izkušnje in stike v podjetniškem svetu. Je pomemben dejavnik osebnega in kariernega razvoja in upam, da bom v prihodnje zelo aktiven član Alumni kluba, saj sem se šele pred kratkim – z zaključkom magistrskega študija – vključil vanj.

6. Kakšen je naslov vaše magistrske naloge in kdo je bil vaš mentor?

Naslov magistrske naloge, ki sem jo napisal pod mentorstvom dr. Elene Marulc in somentorice dr. Tatjane Dolinšek, je “Razvoj trajnostnega turizma na podeželju v manj razvitih območjih Črne gore: vidik slovenskih turistov”. Zajema prvo obširno analizo trenutne stopnje podeželskega turizma in možnosti razvoja turizma v Črni gori.

7. Kaj bi na podlagi vaših izkušenj svetovali študentom FKPV pri njihovem študiju?

Izkoristite vse priložnosti, ki so pred vami. Izkoristite možnost mednarodne izmenjave študentov (Erasmus+), strokovnega usposabljanja, dela na različnih projektih pri različnih organizacijah itd. FKPV vam kot visokošolska inštitucija omogoča ne le teoretično znanje, ampak tudi pridobivanje praktičnih veščin, ki vam bodo prišle prav za nadaljnji poslovni in osebni razvoj po končanem študiju. Ne pozabite na komunikacijo, saj dobra konstruktivna komunikacija veže ljudi in ponuja nove življenjske priložnosti.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

URŠKA ROŽIČ

Študent 1. letnika magistrskega študijskega programa Turizem 2                  

1. Zakaj ste se odločili za podiplomski študij, ki ga obiskujete?

Za podiplomski študij sem se odločila, ker sem se želela še naprej izobraževati in pridobivati nova znanja s področja turizma in podjetništva. Na FKPV sem bila že na prvi bolonjski stopnji in tako sem se odločila, da tu študij tudi nadaljujem. Število predavanj mi omogoča, da ob študiju pridobivam še praktične izkušnje in opravljam študentsko delo s področja na katerem se v prihodnosti želim zaposliti.

2. Kako je potekal vaš študij (predavanja, vaje, izpiti/kolokviji ali le seminarji)?

Na prvi bolonjski stopnji je bil študij sestavljen iz predavanj, vaj, seminarjev in izpitov. V 1. in 2. letniku smo imeli predavanja 4 x tedensko v dopoldanskem času (po 2 predmeta naenkrat) in potem je sledil izpit, seveda je bilo pred tem potrebno narediti še seminarsko nalogo pri vsakem predmetu, katera je bila pogoj za pristop k izpitu. Predavanja in vaje so se prepletale. V 3. letniku smo imeli predavanja 2 x tedensko v popoldanskem času. Predavanja so se končala nekje aprila, da smo potem imeli čas opraviti še praktično usposabljanje v izbranem podjetju in jaz sem se odločila opraviti še dva diplomska izpita. V vseh teh 3-eh letih je bilo potrebno opraviti obvezne seminarje iz informacijskega opismenjevanja, znanja kako do diplome in ostalih koristnih tem.

3. Ali ste študirali iz knjig, iz zapiskov ali česa drugega? Kje ste dobili/kupili učno literaturo?

Na začetku vsakega predmeta smo dobili učno gradivo v obliki »skripte« z vsemi temami, katere smo kasneje obravnavali na predavanjih. Pri študiju so mi prav prišle Power Point prosojnice predstavitev profesorjev in ostalo gradivo v e-učilnici. Kakšen teden pred izpitom sem vso gradivo pregledala in si naredila lastne krajše zapiske iz tega, kar se mi je zdelo pomembno za izpit. Definitivno mi je veliko pomagalo, da sem redno obiskovala predavanja.

4. Kateri predmeti so se vam zdeli najbolj koristni? Kateri predmeti so bili najtežji? Zakaj?

Najbolj koristni predmeti pri študiju Turizma so se mi definitivno zdeli tuji jeziki: angleščina, nemščina in italijanščina, saj sem jih kasneje veliko uporabljala pri komunikaciji s tujimi turisti, katerih imamo v Velenju zelo veliko sploh v poletnem času, nekaj je Nemcev, Avstrijcev, Nizozemcev, Italijanov in drugih. Koristni predmeti so se mi zdeli še Kadri v turizmu, saj tako spoznaš kako poteka delo v organizaciji in v zadnjem letniku še modul Wellness, pri katerem smo pridobili veliko znanja s tega perspektivnega področja.

Najtežji predmeti so bili bolj matematične naravne; Statistika, Računovodstvo in Ekonomika, pri njih je bilo potrebno veliko vaje in koncentracije.

5. Kakšen je odnos/atmosfera med profesorji in študenti? 

Odnos med profesorji in študenti je dober, profesorji so vedno pripravljeni pomagati in deliti svoje osebno znanje ter izkušnje s študenti. Profesorji so dostopni za morebitna vprašanja in nejasnosti preko e-pošte. Pozitivna stvar profesorjev na FKPV je, da prihajajo iz delovnega okolja in tako predavanja podkrepijo s primeri iz organizacij.

6. Naštejte tri pozitivne in tri negativne stvari, ki ste jih doživeli na fakulteti.

Pozitivne stvari, ki sem jih doživela na fakulteti so bila razna sodelovanje na projektih, znanstvenih konferencah pri katerih sem pridobila veliko novega znanja, obiski podjetij kot so Relax Turizem in Terme Lendava. V okviru projekta Developing skills for future jobs sem imela možnost obiskati Fakulteto Zrinski v Zagrebu. Pozitivna stvar je tudi dober odnos zaposlenih s študenti.

Negativne stvari nisem doživela, mogoče je samo to, da zavod nima koncesije države v nasprotnem primeru verjamem, da bi bilo študentov še veliko več in tudi ostalih priložnosti kot so npr. sodelovanje na mednarodnih projektih in obiskov raznih turističnih sejmov.

7. Ste izkoristili izmenjavo v tujini? Kje in koliko časa ste bili? Opišite kako je izmenjava potekala?

Izmenjave v tujini na dodiplomskem študiju nisem koristila. Razmišljala sem, da bi na podiplomskem študiju odšla opravljati praktično usposabljanje za obdobje 3 mesecev preko španske agencije Animafest v Barcelono. V letošnjem letu je prijateljica žal zbolela in tako sem se tudi jaz odločila, da prakso prestavim še za kakšno leto. V tujini si namreč želim imeti zraven še vsaj eno študentko FKPV. Menim, da bi mi to prineslo veliko novih izkušenj s področja kulture, jezika in dela.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

BOŠTJAN BRGLEZ

Študent 2. letnika Komerciala 2
vodja prodaje v podjetju Železnina Hudovernik    

1. Zakaj ste se odločili za podiplomski študij, ki ga obiskujete?
Želja po dodatnem izobraževanju, spoznavanje novih izzivov in priložnosti. V življenju moramo preizkusiti čim več stvari in hkrati iskati svoje nove priložnosti, ki se odpirajo, le če sami to želimo. Življenje je potrebno uživati, nekaj ustvariti in za seboj pustiti koristno sled. Danes lahko s ponosom napišem, da je to ena izmed mojih boljših odločitev.

2. Kako poteka vaš študij (predavanja, vaje, izpiti/kolokviji ali le seminarji)?
Moj študij poteka ob delu. Predavanj se udeležujem v največjem obsegu, ki mi ga dopušča čas. Večina svojega študija za potrebe predmetov opravljam v poznih večernih urah, kjer postaneta knjiga in računalnik moja najboljša prijatelja.

3. Ali študirate iz knjig, iz zapiskov ali česa drugega? Kje dobite/kupite učno literaturo?
Učna literatura je dosegljiva s strani fakultete, seveda pa so za osebno rast in nadgradnjo osebnega znanja na voljo različne literature v knjižnici fakultete. Sam poleg študija potrebne literature nadgrajujem znanje z lastnimi izkušnjami in osebnih zapiskov.

4. Kateri predmeti se vam zdijo najbolj koristni? Kateri predmeti so najtežji? Zakaj?
V kolikor bi moral izbirati predmete po koristnosti, bi to zelo težko podal, saj je študij sestavljen iz zgodbe v kateri potrebujemo tako ene kot druge predmete. Šele vsota vseh predmetov daje celoto, ki smo jo iskali skozi leta študija in jih potrebujemo v življenju. Vsak predmet potrebuje svojo težo in verjetno ter zagotovo so to preizkušnje kot le ene izmed številnih preizkušenj v življenju, skozi katere je potrebno iti. Teorija, ki jo dobimo skozi študij v obliki preizkusov (izpitov), je le del priprave na realnost v naših zgodbah.

5. Kakšen je odnos/atmosfera med profesorji in študenti?
Ena boljših strani študija na FKPV Celje so zagotovo zelo dobri profesorji in profesorice, kateri so znali svoje znanje in pripravljenost do podajanja znanja predajati nam študentom. Tu je potrebno poudariti zelo kakovostna in aktualno-tekoče izzive iz današnjega časa, ki mu pravimo čas izzivov in priložnosti.

6. Naštejte tri pozitivne in tri negativne stvari, ki ste jih doživeli na fakulteti.
Ker sem v življenju vedno iskal le dobre strani in se zavedam, da se dobre strani poplačajo le z dobrimi stvarmi lahko naštejem le dobre stvari. Meni osebno največ pomeni odnos, ki ga šola goji do študentov, zagotovo kvalitetni predavatelji in dvosmernost komuniciranja. Naj povem, da je izmenjava mnenj (med predavatelji in študenti) potekala na najboljši možni način in tako spodbujala inovativnost in nova znanja.

7. Ste izkoristili izmenjavo v tujini? Kje in koliko časa ste bili? Opišite kako je izmenjava potekala?
Žal zaradi narave dela in svoje družine te izkušnje nisem izkoristil.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

dr. ELENA MARULC

Direktorica Inštituta za turizem in marketing               

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?
Odločitev za študij je vedno težka odločitev, saj ob tem premišljujemo ali bomo izbrali dobro in prav.   Tudi mene je skrbelo, ko sem se odločala za magistrski študij, vendar so se skrbi razblinile že kmalu    po prvih predavanjih na FKPV. Predavatelji so me navdušili s svojo strokovnostjo, zanimivimi   predavanji ter s pozitivnim odnosom do študentov. Osebje v referatu in knjižnici je bilo vedno   pripravljeno prijazno in hitro pomagati. Študentje smo v prijetnem podpornem okolju kmalu stkali dobre  odnose. S številnimi še danes ohranjam prijateljske stike.

Ko sem se po zaključku magisterija poslovnih ved (magistrska naloga Nov model trženja stomatoloških storitev v turizmu, 2009) odločala za doktorski študij poslovnih ved (doktorska disertacija Model razvoja trajnostnega integrativnega medicinskega turizma, 2015), je bila odločitev lahka in hitra. Ni bilo nobenih dvomov, da nadaljujem na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Tudi ta odločitev se je izkazala kot dobra odločitev in tudi o doktorskem študiju na FKPV lahko govorim le z najlepšimi besedami. Tisto kar sem želela in pričakovala od doktorskega študija sem v celoti dobila.

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla?
Dobljeno znanje in dosežena izobrazba sta mi pozitivno spremenila življenje. Brez ustreznega znanja sem bila pred študijem pogosto v dvomu kdaj in kako pravilno odreagirati v poslovnem svetu. Dostikrat sem zato potrebovala pomoč dragih zunanjih izvajalcev. To je bil tudi razlog, da sem začela razmišljati o podiplomskem študiju poslovnih ved. Sedaj sama suvereno sprejemam vse potrebne poslovne odločitve.

3. Na kakšen način ste združevali vašo poklicno pot s študijem?
Vsak študij ob delu seveda pomeni določeno mero odrekanja. Vendar mi na predavanja in vaje na katerih smo dobili veliko novega in uporabnega znanja nikoli ni bilo težko priti, saj so nas predavatelji znali motivirati. Za dosego vsakega življenjskega cilja je potrebno manjše ali večje žrtvovanje, tudi pri študiju. Vendar, ko po zaključku študija vidiš nova obzorja, ki se ti odprejo z novim znanjem in novim akademskim nazivom, so vsa odrekanja v trenutku poplačana.

4. Vaše delovne izkušnje oz. delovno mesto, ki ga opravljate.
Turizem ni le področje na katerem delam zadnjih 25 let, ampak tudi moj način življenja. Brez turizma si ne predstavljam življenja, saj mi vsak dan prinaša številne izzive, veselja, zanimive ljudi in strokovne ter življenjske izkušnje, ki jih s hvaležnostjo sprejemam. V tem obdobju sem znanje in izkušnje nabirala na različni področjih in nivojih turizma. Od hotelirstva, prireditev do agencijske dejavnosti. Od začetniškega dela do direktorskega dela.

5. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?
V Alumni klub sem se vključila takoj po zaključku magistrskega študija. Organizirali smo nekatere aktivnosti, ki se jih še danes ob srečanju z nekdanjimi podiplomskimi sošolci radi spominjamo. Zaradi delovnih obveznosti se žal sedaj ne morem tako pogosto kot v preteklosti udeleževati srečanj in aktivnosti.

6. Kaj bi, na podlagi vaših izkušenj, svetovali študentom FKPV pri njihovem študiju?
Izkoristite vsak dragoceni trenutek tekom študija na FKPV, da pridobite čim več znanja ter, da s sošolci in predavatelji navežete dobre odnose.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________

DEJAN AČIMOVIĆ

Komercialni direktor v hčerinskem podjetju Gorenje Kazahstan                

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?
Pred vpisom na študij sem resno razmišljal ali bi se vpisal ali bo to zame vseeno prevelik zalogaj oz. pretežka naloga.Ko sem zbral dovolj poguma sem se odločil za študij na FKPV. Moram povedati, da je to bila ena od mojih najboljših odločitev v življenju. V času študija sem opravljal različna študentska dela in moram priznati, da je bilo potrebno vložiti veliko truda za pravilno organiziranje časa, ki sem ga vložil v študij in delo. V času izpitnih obdobij sem zmanjšal delovne obveznosti, več časa posvetil pripravam na izpite, tako da sem jih opravil brez večjih težav. Skozi celoten študij so se predavatelji trudili, da nam prenesejo čim več praktičnega znanja, ki so mi oz. so nam na poslovnem področju prišla zelo prav. Moram poudariti, da so mi znanje in delovne navade, ki sem jih pridobil na FKPV odprle vrata v poslovni svet. S pomočjo pridobljenega znanja in končane izobrazbe sem pričel delati v uspešnem podjetju, kjer delam še danes.

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla?
Dosežena izobrazba mi je prinesla znanje, ki je potrebno za sam začetek poslovne kariere. Po končanem študiju sem pričel delati v velikem podjetju, kjer brez končane izobrazbe ne bi mogel delati na tem položaju, kjer sem danes zaposlen. Kar želim povedati je to, da je končana izobrazba samo začetna stopnica in da se je potrebno neprestano izpopolnjevati. S poklicem, ki ga opravljam sedaj sem se prvič srečal v času študija, ko sem opravljal prakso v podjetju, kjer sem danes zaposlen. Moj načrt je bil, da preko praktičnega usposabljanja navežem stike s podjetjem, kjer bi želel po končanem študiju biti tudi zaposlen. Po opravljenem praktičnem usposabljanju sem se trudil ohranjati kontakte z določenimi zaposlenimi. Ko sem opravil vse izpite sem vpisal absolventski staž in imel še celo leto status študenta, tako da so me v podjetju lažje sprejeli kot študenta, saj v tem času niso zaposlovali. Po izteku statusa so me tudi zaposlili in v tem letu sem diplomiral ter pridobil naziv diplomirani ekonomist.

3. Vaše delovne izkušnje oz. delovno mesto, ki ga opravljate?
Kot sem omenil sem že v času študija pričel delati v podjetju Gorenje GSI kot študent. Po končanem študiju so me v podjetju tudi zaposlili. Najprej sem leto in pol opravljal delo komercialista. Nato mi je bila ponujena priložnost sodelovanja pri projektu lansiranja nove blagovne znamke na slovensko tržišče, ki je trajal pol leta. Po končanem projektu sem začel opravljati delo vodje ključnih kupcev, kjer sem bil zadolžen za nekaj največjih kupcev v podjetju Gorenje GSI. To delo sem opravljal tri leta. Po treh letih mi je bila ponujena priložnost dela v tujini s strani krovne skupine Gorenja d.d., tako da sedaj delam kot komercialni direktor v hčerinskem podjetju Gorenje Kazahstan.

4. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?
Alumni kljub je odličen za povezovanje študentov FKPV, kjer si lahko vsi izmenjujemo kontakte, se povezujemo z različnih področij, izmenjujemo izkušnje, širimo znanja itd. Študentom bi svetoval, da se učijo ne samo zato da uspešno opravijo izpit, vendar tudi, da kaj odnesejo od tega znanja, ki jim bo nato v prihodnosti prišlo zelo prav. Prav tako bi jim svetoval, da se poleg študija še dodatno izobražujejo na drugih področjih kot so npr. IT področje in področje tujih jezikov saj je v današnjem času za uspeh potrebno znanje na čim več področjih, ker je konkurenca na trgu dela zelo močna.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

JANJA VIHER

dipl. ekon. direktorica Zavoda za turizem Maribor

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?                   
V kolikor želimo slediti hitro spreminjajoči se družbi, v kateri živimo in slediti vsem inovativnim rešitvam, ki nas bogatijo, ter seveda zadovoljiti s svojo strokovnostjo v praksi poslovne partnerje, sodelavce, prijatelje in družino, se moramo v življenju zavedati, da moramo biti učeča se družba in da je izobraževanje stalnica na naši poti v prihodnosti. Pot izobraževanja, usposabljanja in pridobivanja novih znanj je proces, ki se nikoli ne konča. Študij na FKPV mi je prinesel nova znanja, izkušnje, omogočil mi je mreženje z novimi ljudmi, zanimivimi profesorji in odličnimi deležniki študija.

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla?
Izobrazba je potrebna za kvalitetnejše delo, seveda novi trendi so na vseh področjih izraženi in preizkušeni na teoretičnem nivoju ravno v procesu izobraževanja. V kolikor si človek iz prakse, kot jaz, lahko teorijo odlično povežeš s prakso in tako potrdiš pot, po kateri hodiš ali kakšen korak spremeniš, da prideš hitreje in uspešneje do cilja. Glede na to, da sem v teh dneh zakorakala v 20-to leto svoje službene karierne poti je to odgovor na mojo življenjsko pot, da sem študij v celoti naredila ob številnih službenih obveznostih in neprekinjeni delovni obvezi. In izobraževanje zame še ni zaključeno. Izzivi trkajo na vrata, le čas ni ravno na moji strani. Ampak se še bo našel. Verjamem v to. Izobraževanje pa je večplastno in več znaš, več veljaš. Z imenom in priimkom se rodiš. Izobraževanja in usposabljanja pa te z leti kalita in ustvarjata t.i. perfekcionista in specialista na poslovni poti, za katero si se odločil. Kombinacija dela in študija omogoča širitev obzorij in ni nuja, je obveza, če želiš biti boljši. In ob uspehu nagrada, da se ne ustaviš in greš naprej – k novim izzivom. Najpomembneje je, da imaš neizmerno rad svoje delo in da imaš neizmerno rad izobraževanja. Vsako posamezno ali oba skupaj predstavljata velika odrekanja, ki jih moraš sprejeti preden se podaš na pot.

3. Vaše delovne izkušnje oz. delovno mesto, ki ga opravljate.
Svojo poklicno pot sem pričela leta 1995 na občini Kungota, v začetku z namenom opravljati zgolj prakso, ki pa se je zaključila konec leta 2006. V mlado ustanovljeni občini Kungota sem opravljala najprej dela v tajništvu župana, nato prevzela vodenje financ in gospodarstva, kmalu pa prevzela naloge in obveznosti tajnice občine/direktorice občinske uprave. Konec leta 2006 sem se poslovila od uradniških prostorov in se odločila za samostojno podjetniško pot, kot poslovna svetovalka na področju turizma, kmetijstva, varstva okolja in razvojnih projektov podeželja. V tej funkciji sem prevzela tudi vodenje novoustanovljene razvojne agencije v Slovenskih goricah, kjer sem bila direktorica, hkrati pa izvajala tudi aktivnosti v sklopu evropskih projektov na področju turizma v zasebnem zavodu, kjer sem bila prav tako direktorica. Leta 2012 sem sprejela ponudbo za prevzem direktorske funkcije na Zavodu za turizem Maribor – Pohorje, kjer sem imenovana za direktorico za mandatno obdobje 5 let, s predhodnim v.d. mandatom enega leta. Ob službenih obveznostih, ki me spremljajo teh 20 let sem bila 3 mandate predsednica turističnega društva, trenutno sem 3 mandat članica upravnega odbora Štajerske turistične zveze in Turistične zveze Slovenije, predstavnica komisije za turizem pri Skupnosti občine Slovenije, interpretatorka naravne dediščine, turistična vodnica in članica komisije za državna priznanja Republike Slovenije, aktivna članica različnih komisij in odborov, 1 mandatno obdobje mestna svetnica, 3 mandatna obdobja tajnica občinske volilne komisije, urednica občinskih glasil in drugih publikacij, urednica turističnega magazina Odlično! in mentorica preštevilnim nalogam na področju raziskovanja v turizmu in še kaj bi se našlo. Svojo študijsko pot sem kreirala in usmerjala v smeri, ki mi je najbližje – v turizmu. In pot v turizmu, tako izobraževalna, kot karierna je zahtevna pot, ki zahteva človeka v celoti in je usmerjena v cilj na različnih poteh, a šteje le najuspešnejša. Pot ni enostavna, je polna čeri in izzivov, zato moraš biti neprestano »na preži«. Je pa pot, ki te veliko nauči – predvsem o ljudeh.

4. Kaj menite o Alumni klubu FKPV
Delovanje Alumni kluba FKPV je zelo pozitivno in ga podpiram. Mreženja so v Sloveniji še vedno preveč nagnjena k mreženju v teoretičnem smislu, v praksi se Slovenci zelo težko povezujemo. V povezovanju po pomembna trdna, stabilna in enakovredna partnerstva in rezultat teh mora biti ugoden izid za obe strani. Moja smer turizma magistrskem študiju FKPV mi je podala odgovore še na tista vprašanja, ki sem jih imela, predvsem iz analitičnih področij, katerim skozi svojo delovno aktivno življenje človek ne posveča dovolj pozornosti. Prav gotovo koristijo znanja s prenosi dobrih praks in izmenjave izkušenj in vsako specializirano področje je še tako pomembno. Veliko aktivnosti bi lažje pripeljali do cilja, če bi se še bolj povezali, saj ima vsak svoj pogled in svojo poklicno deformiranost, ki pa lahko prav v vsakem poslovnem dogodku prinaša pozitivne učinke, če si delimo mnenja, izkušnje in dajemo poudarek področjem, ki so očem prekrita in jih s skupnimi močmi realiziramo z veliko manj vložene energije, časa in denarja.

Ključni nasvet je, da študiramo za lastno – osebnostno rast, ki ji bomo skozi pridobljeno znanje implementirali v svoji poklicni poti. Študij naj nam doda širino in možnost absorbcije novo pridobljenih znanj in doktrin. Študij naj bo izziv, da z pridobljenimi znanji lažje in kakovostnejše opravljamo svoje delo in vršimo svoje poslanstvo in da le to delimo v družbi, v službi in v privatnem življenju. Študij je naložba v našo prihodnost in če si želimo zadovoljstva v prihodnosti, se proces izobraževanja naj nikoli ne zaključi.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

IGOR MAGDIČ

dipl. ekon. izvršni direktor Term 3000, Moravske Toplice                 

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?
Osebno mi je bil študij na FKPV pisan na kožo. Termini predavanj, predavatelji, sošolci, vse je bilo tako, kot če bi si izbiral sam. Z mnogimi smo v kontaktu še danes in izmenjali smo že marsikatero dobro idejo, si posredovali kakšen dober kontakt… Diplomiral sem pod mentorstvom mag. Mirjane Ivanuša Bezjak z diplomskim delom »Uvajanje sistema kompetenc v turističnem podjetju Terme Lendava d.o.o..« Veseli me, da sva z gospo Mirjano Ivanuša Bezjak še danes v kontaktu in občasno izmenjava marsikatero dobro idejo, saj je moja mentorica zelo dobro podkovana z znanji s področja turizma.

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla?
S študijem na Višji ekonomski šoli MS sem pridobil izobrazbo, ki sem jo potreboval za delovno mesto, katero sem že zasedal. Brez nadaljevanja študija na FKPV pa možnosti napredovanja do sedanjega delovnega mesta ne bi imel. Tako je bila odločitev zagotovo prava, saj mi je študij omogočil pridobitev želene izobrazbe na način, ki je bil zame tako časovno, kot tudi finančno sprejemljiv. Na vsak način pa sem pridobil tudi veliko odličnih kontaktov.

3. Vaše delovne izkušnje oz. delovno mesto, ki ga opravljate.
Moje sanjsko področje delovanja je turizem, čeprav so moji začetki šli povsem v drugo smer. V štirih letih študija nemščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem ves čas poučeval nemščino na tečajih za odrasle. Po povratku v Prekmurje (še brez diplome) sem delal kot učitelj nemščine na dveh osnovnih šolah – OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani in OŠ Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici. V tem času so v Termah Lendava potrebovali turističnega vodnika za nemško govoreče goste in kaj hitro sem ugotovil, da mi je to delo pisano na kožo in ko se je pojavila v termah potreba po novem sodelavcu v prodajni službi, ki bi pokrival tuje trge sem bil prvi v vrsti. Pozneje sem predvsem zaradi dobrih rezultatov, ki smo jih z ekipo dosegali napredoval v vodjo hotelirstva. Takrat sem začel študij Komerciale na Višji ekonomski šoli Murska Sobota in ga takoj po diplomi nadaljeval na FKPV ter pridobil naziv diplomirani ekonomist. Leta 2008, ko je moj predhodnik, g. Huber najavil svoj odhod, sem bil s strani lastnika – Sava d.d. izbran kot njegov naslednik. Imel sem polletno uvajalno obdobje in po odhodu g. Hubra sem prevzel vodenje Term Lendava, to funkcijo opravljam še danes. Leta 2013 mi je uprava naše družbe Sava Turizem d.d. kot izvršnemu direktorju zaupala še vodenje Zdravilišča Radenci, dobro leto pa sem izvršni direktor še tretje destinacije – Terme 3000, Moravske Toplice.

4. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?
Magična beseda modernega poslovnega življenja je mreženje. Brez mreženja nazadujemo, ne širimo prepoznavnosti svojih proizvodov in storitev. Enako velja za ljudi. Brez sodelovanja v mreženju nimamo možnosti biti prepoznani, mimo nas odleti marsikatera priložnost, tako v poslovnem, kakor tudi v privatnem življenju. Alumni klub prav na tem področju ponuja zelo veliko. Tako tistim, ki iščejo poslovne priložnosti, službe, poslovne partnerje, odjemalce… Če ob tem dodamo še strokovne vsebine, ki nas bogatijo, širijo obzorja, je odgovor o pomenu kluba na dlani. Ker imamo na enoti Murska Sobota odlično predstavnico Alumni kluba, sem prepričan, da se bomo v bodoče pogosteje srečevali, izvedeli kaj novega, se zabavali.

Za konec:
Študenti, diplomanti – ne se zanašati le na srečo, oz. v njej iskati razloge za uspeh drugih ali lasten neuspeh. Srečo je treba iskati in se za njo truditi, šele tako jo bomo znali prepoznati in izkoristiti. Ali kot je rekel uspešen ameriški podjetnik Tom Hopkins: »ravno tolikokrat kot boste uspeli, lahko tudi padete, a še naprej poskušajte«.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________

LEON LEŠNIK

mag. manag.

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?                           
“Vsi ljudje po naravi težijo k znanju.” (Aristotel)

“Ovire vidimo samo takrat, kadar odvrnemo pogled od cilja.” Študirati to, kar vas zanima, je privilegij, ki si ga ne pustite vzeti. Znanja s področja načrtovanja, organiziranja, vodenja in nadziranja podjetij so danes nujna v vseh vrstah, ravneh in delovnih področjih organizacij. Diplomirani ekonomist pri vodenju in upravljanju potrebuje znanje teorij, konceptov in metod s področja ekonomije, financ, računovodstva, prava, komuniciranja, trženja itd.

Predavatelji ob pedagoškem delu veliko časa posvečajo raziskovalnemu delu in so odlični strokovnjaki na svojih področjih. Številni izbirni predmeti nudijo možnost, da študentje poleg obveznih predmetov izberemo tisto, kar nas najbolj zanima. Dejstvo je, da boste pri študiju tistega, kar vas zanima, veliko bolj vztrajni in večja verjetnost je, da boste študij uspešno zaključili. Vaša notranja motivacija bo večja, če se boste »videli v poklicu«, do katerega vas vodi študij FKPV. “Investiranje v znanje izplača najvišje obresti.” (Benjamin Franklin)

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla? Na kakšen način ste združevali vašo poklicno pot s študijem?
“Razvoj znanja je nenehno napredovanje proti cilju, ki pa se ves čas izmika.” (James George Frazer) Ta pregovor mi je pisan na kožo. FKPV mi je odprla okno v svet, kar pomeni, da branim naziv izobrazbe. Pridobil sem več kot le formalno znaje diplome. Postal sem samozavesten za širino uporabljanja znanja, npr. kako se znajti in uporabiti to maso podatkov v praksi ter si upati vprašati, da pridobimo informacije. Tako utegnemo pridobiti reference oziroma priporočila. To pomeni pridobiti ugodnejše delovno mesto ali v mojem primeru, da si upam nadaljevati izobraževanje. Kot delovno mesto imam v mislih tkanje vezi širine znanja in po teh “drobtinicah” priti do želenega delovnega mesta. Možnosti so veliko večje, kot pa da se sploh ne bi izobraževal!!! Delam točno tako, kot sam načrtujem. Potrebna je tudi sreča.

“Eno največjih čudes stvarjenja je neskončna zmožnost človeških možganov, da se uprejo novemu znanju.” (Theodore Roosevelt)
Želel sem nadgraditi izobrazbo. Za moj vpis na študij se moram zahvaliti g. Vesni Domadenik, pomočnici direktorja in vodji referata. Njena motivacija in vzpodbude so mi olajšale premagovati ovire pri študiju. Hvala Vesna.

Svojo študijsko pot sem pričel leta 2006 na Višji strokovni šoli, Abitura, d. o. o. Celje, kjer sem leta 2009 tudi diplomiral in se po merilih za prehode vpisal v drugi letnik Fakultete za komercialne in poslovne vede v Celju. Na FKPV sem leta 2011 zaključil visokošolski študijski program Komerciala 1 in pridobil naziv diplomirani ekonomist (VS), kjer sem bil najuspešnješi študent v svoji generaciji.

Skozi ves čas sem tudi raziskovalno aktiven in se še vedno udeležujem znanstvenih konferenc. Intenzivno sem vpet v visokošolski sistem. Fakultete so me povabile k zastopanju, kot predstavnika študentov (diplomanta ali člana Alumni kluba študentov), kjer sem bil tudi v osebnem razgovoru s komisijo Nacionalne agencija Republike Slovenije za kakovost visokega šolstva (NAKVIS). Sodeloval sem tudi z avstrijsko Nacionalno agencijo za kakovost “Agency for Quality Assurance and Accreditation Austria” za programske akreditacije študijskih programov fakultete. Prav tako sem deloval kot predstavnik študentskega sveta študentov na informativnih dnevih. Prostovoljno sem deloval tudi kot tutor (inštrukcije in pomoč študentom).

3. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?
“Človekova suverenost je v znanju.” (Francis Bacon)
Člani Alumni kluba bi morali udeležencem (letno) predstaviti svoje ideje, kako spodbuditi večjo družbeno vključenost z vidika samoiniciativnosti primera dobre prakse (organizacije, storitev, izdelkov) dela ter vseživljenskega učenja (formalnega ali neformalnega). Uspešno sodelovanje je predvsem partnerski odnos, ki temelji na enakopravnih osnovah, kar pa pomeni, da od partnerjev pridobivamo znanje, hkrati pa moramo tudi sami prenašati znanje. Ustvarjanje novih znanj daje rezultate, s katerimi se bomo lahko uveljavljali doma in v svetu.

Sem socialni tip človeka. Rad sem v družbi deloholikov in inovativnih ljudi, ki se znajo tudi sprostiti in odklopiti. Poleg tega menim, da je vseživljensko učenje od »zibke do groba« temeljnega pomena za nestabilno okolje in potrebe tako imenovane “družbe znanja.”
“Ne pozabite, da so čudovite stvari, ki se jih učite v šolah, delo mnogih generacij. Vse to znanje, ki vam je položeno v roke, je dediščina, ki jo spoštujte, jo bogatite in nekega dne zvesto prenesite na svoje otroke.” (Albert Einstein)

Zelo sem ponosen, da sem bil študent FKPV.

Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem predavateljem in referatu.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________

IDA CVETKO, mag.

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?
Študij na FKPV na enoti Maribor je logično nadaljevanje študija na Academii. Po končanem študiju in pridobljeni izobrazbi VI. stopnje, ki je ob usklajevanju privatnih, službenih in šolskih zadev zelo hitro minil, se je pojavila želja po več. Več znanja, več druženja posledično tudi možnosti napredovanja na delovnem mestu. Največja prednost študija na FKPV je povezava med teorijo in praktičnimi znanji. Podajanje snovi študentom ni le teorija temveč je tesno povezano z prakso. Profesorji se trudijo praktična znanja orisati tudi nezaposelnim študentom. Sama sem bila v času študija ves čas zaposlena zato verjamem, da je bilo lažje.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

dr. DENIS TOMŠE

1. Kako bi ocenili vaš študij na FKPV?                        
Študij na FKPV ocenjujem kot izjemno pozitiven, predvsem zato, ker je izjemno praktično naravnan. Veliko je seminarskih nalog, pisanja znanstvenih člankov … Ne glede na to, da nisem imel nobenega predhodnega znanja s področja znanstvenoraziskovalnega dela, sem si tekom študija pridobil vse potrebne kompetence za kakovostno opravljanje letega. Predvsem bi tu izpostavil predmet statistika, ki so nam ga predavali trije vrhunski predavatelji in je bil še posebej praktično naravnan.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

ROMAN ZAKŠEK

                                                                                                                             
1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?
Moj študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju je posledica nenadne oziroma lahko rečem kar eksplozivne osebne rasti, ki se je zgodila zaradi hitro spreminjajočega se poslovnega okolja ter pobude moje žene k lastnemu napredku.Zaradi razumevanja prvega odstavka – še zlasti, ko omenjam svojo eksplozivno osebno rast – se moram na kratko vrniti v svojo preteklost. Rodil sem se leta 1963 v Brežicah, kjer sem tudi končal Osnovno šolo Brežice, se vpisal na Srednjo ekonomsko šolo v Brežicah, ki je zaradi intenzivnega preživljanja pubertete nisem končal. Obiskoval sem jo skoraj tri leta in opravil samo prvi letnik. Drugi letnik sem ponavljal in se še pred koncem letnika iz šole izpisal. Kot pomožni delavec sem se zaposlil v IMV (Industrija motornih vozil) v Brežicah in prvič izkusil, kaj pomeni biti na dnu. Po letu dni sem pri osemnajstih letih odšel služiti vojaščino, zavedajoč se, da moram nekaj storiti. Odšel sem v Makedonijo, kjer sem bil več kot leto dni v Skopju. Po vrnitvi sem dal v IMV odpoved in se zaposlil v Opekarni Brežice, kjer zaradi svojega statusa navadnega delavca znova nisem bil zadovoljen. Glede na to, da sem si želel pustolovščin, sem se kot mornar zaposlil na Splošni plovbi Piran in na osmih prekooceanskih ladjah preplul skoraj vsa morja sveta. Po petih letih plovbe po svetovnih morjih sem si zaželel umirjenega življenja. Zgradil sem hišo, v kateri sem odprl prodajalno z mešanim blagom, ki sem jo bil po petnajstih letih poslovanja primoran zaradi prevelike konkurence velikih trgovskih centrov leta 2004 zapreti. Po zaprtju trgovine nisem vedel, s čim se bom ukvarjal. Glede na to, da nisem imel srednješolske izobrazbe, me je bilo prihodnosti kar strah.Tu se je vmešala moja žena, za kar sem ji še danes hvaležen, in me spodbudila k vpisu v Ekonomsko in trgovsko šolo v Brežicah, ki sem jo leta 2003, pri svojih štiridesetih letih, uspešno končal.Po končanju srednje šole sem si naredil načrt osebnega razvoja, kjer sem si zastavil cilje glede nadaljnjega izobraževanja, širitve socialne mreže in zaposlitve. Leta 2003 sem se vpisal na Višjo strokovno šolo v Brežicah, kjer sem leta 2006 diplomiral z diplomskim delom Javno nastopanje in si pridobil višjo strokovno izobrazbo z nazivom komercialist. Vmes sem se decembra leta 2004 zaposlil v Občinski upravi Občine Brežice na Oddelku za finance in proračun. Glede na to, da v Brežicah tedaj ni bilo visoke šole, sem se odločil nadaljevati študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju, ki se je tedaj imenovala Visoka komercialna šola Celje. Leta 2008 sem diplomiral z diplomsko nalogo Uporaba trženjskega načrta v okrajni predvolilni kampanji in si pridobil visoko strokovno izobrazbo ter naziv diplomiranega ekonomista. Kmalu za tem sem istega leta napredoval na uradniško delovno mesto in bil prestavljen na Oddelek za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, ravno tako v občinski upravi. Moje delo je bilo upravljanje z občinskimi poslovnimi prostori in stanovanji. Po končanju visoke šole sem se vpisal naprej na magistrski študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju, kjer sem leta 2010 magistriral z naslovom magistrske naloge »Osebna prodaja slovenskih vin vinorodne dežele Posavje na hrvaškem trgu« in pridobil naziv magister poslovnih ved. Leta 2012 mi je župan ponudil novo delovno mesto svetovalca za področje zaščite in reševanja.Vse ravni izobrazbe so mi prinašale nove poglede na življenje, mi razkrivale nove svetove in možnosti. Na Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju sem pridobil veliko uporabnega znanja, ki sem ga uspel kasneje uspešno vgraditi v razvoj svoje kariere.

dr. MATJAŽ ŠTOR

                                                                                        
1. Kako bi ocenili vaš študij na FKPV?
Kot doktorand prve generacije doktorskega študija na FKPV sem si pridobil širša znanja s področja novejših makroekonomskih in poslovnih znanosti, teorije znanosti ter uporabe ustrezne metodologije raziskovanja. Med študijem sem ustvarjal nove strokovne in znanstvene prispevke, ki sem jih uspešno objavljal na različnih znanstvenih konferencah in v mednarodno priznanih strokovnih revijah. Na koncu študija sem pridobil nova znanja in širši pogled na znanost. Doktorski študij na FKPV je zelo kakovosten in ocenjujem, da bom lahko pridobljena nova znanja s pridom uporabil na svojem delovnem mestu.

2. Kakšne je vaše mnenje o fakulteti in zaposlenih na njej?
Menim, da je doktorski študij na FKPV zelo konkurenčen, če ga primerjamo z najboljšimi univerzami v Sloveniji. Predavatelji pritegnejo tako z vsebino predavane tematike kot z njihovo strokovnostjo, so kompetentni na svojih področjih, uporabljajo najnovejšo metodologijo in vrhunski pedagoški pristop. Vsekakor bi se rad zahvalil vzorniku, učitelju in mentorju red. prof. dr. Marijanu Cinguli za spremljanje mojega dela in konstruktivno sodelovanje. Hvaležen sem tudi somentorici doc. dr. Tatjani Kovač in članici komisije doc. dr. Hani Šuster Erjavec za njune predloge in predvsem za čas, ki sta si ga vzeli za sodelovanje pri nastajanju mojega dela. Hvala tudi red. prof. dr. Borisu Snoju pri oblikovanju poglavij o razvoju novih izdelkov, red. prof. dr. Lovrencu Pfajfarju in izr. prof. dr. Marjani Merkač Skok za pomoč pri statistični obdelavi podatkov ter njihovi interpretaciji, g. Vladislavu Škorniku in red. prof. dr. Robertu Leskovarju pri izdelavi koncepta podpore logistike pri razvoju novih izdelkov. Pri izvajanju doktorskega študija in nastajanju doktorske disertacije se zahvaljujem široki podpori strokovnega osebja in vodstva FKPV.

dr. MIRO SIMONIČ

Drugi doktorand na FKPV

Strokovnjak za mednarodno trženje prehrambnih izdelkov v Perutnini Ptuj d. d.

1. Kako bi ocenili vaš študij na FKPV?
Kot doktorand prve generacije, ki se je vpisala na doktorski študij po bolonjskem načinu, sem si pridobil širša znanja s področja novejših makroekonomskih znanosti, uporabe ustreznih ekonometričnih in analitskih metod raziskovanja ter poglobljenega znanja o teoriji znanosti in njenem prenosu v prakso. Med študijem sem si s seminarskimi nalogami pridobival nova znanja, s katerimi sem ustvarjal nove strokovne in znanstvene prispevke, ki sem jih uspešno objavljal na različnih znanstvenih konferencah in v mednarodno priznanih strokovnih znanstvenih revijah. Napori in odrekanja v času študija, ki je bil ob delu dokaj zahteven, so bili poplačani s pridobljenim novim znanjem in z večjo širino pogleda na znanost. Študij ocenjujem kot zelo kakovosten, saj bom pridobljena znanja koristno uporabil na svojem delovnem mestu, saj delam v mednarodnem okolju, ki zahteva zelo visok nivo znanja.

2. Kakšno je vaše mnenje o fakulteti in zaposlenih na njej?
Fakulteta ima dobro organiziran čas študija, ki mi je omogočal prisotnost na skoraj vseh predavanjih. Odlični predavatelji so me pritegnili tako z vsebino predavane tematike kot z njihovo strokovnostjo. Predavatelji so mi omogočali aktivno sodelovanje med predavanji, ki so bila na zelo visokem znanstvenem nivoju, zato so bili tudi moji rezultati kakovostni, kar so potrjevale številne objave mojih strokovnih del v času študija. Strokovnost, kompetentnost, metodologija in pedagoški pristop vseh predavateljev so bili vsekakor na zelo visoki ravni, ki je zahtevana za doktorski študij. Znanje iz področja novejših makroekonomskih teorij je odlično podal prof. ddr. Neven Borak, teorijo znanosti sem spoznaval na predavanjih prof. dr. Bogdana Kavčiča, sodobna statistična in analitska znanja so nam podajali prof. dr. Lea Bregar, prof. dr. Ksenija Dumičić, prof. dr. Slavka Kavčič in prof. dr. Lovrenc Pfajfar. Moj mentor, izr. prof. dr. Gabrijel Devetak, me je seveda ves čas pisanja doktorske disertacije usmerjal in me bodril. Veliko koristnih in strokovnih nasvetov sem dobil tudi od gospe dekanje, izr. prof. dr. Marjane Merkač Skok. Mnoge koristne nasvete sem prejel tudi od članov Komisije za znanstvenoraziskovalno delo in doktorski študij pod vodstvom doc. dr Anite Goltnik Urnaut in doc. dr. Tatjane Kovač ter članice doc. dr. Hane Šuster Erjavec. Med zaposlenimi v referatu je gospa Vesna Domadenik, pomočnica direktorja, ves čas študija pridno beležila moje aktivnosti in mi sporočala manjkajoče formalnosti, ki so potrebne za dokončanje študija. S svojo strokovnostjo sta mi pomagala tudi vodja knjižnice, gospod Damijan Pesjak, ki mi je svetoval pri urejevanju bibliografije in gospa Slavica Seme, ki je strokovno svetovala pri oblikovanju naloge. Vsem in vsakemu posebej se seveda iskreno zahvaljujem za pridobljeno znanje!

3. Katere kompetence ste kot doktor znanost pridobili in kako jih boste uporabili oz. jih že uporabljate v praksi?

Zame je zelo pomembna pridobljena kompetenca o presoji uporabnosti podatkov. Živimo v obdobju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki nas zasipava s podatki, zato je zelo pomembno, da znamo najti in presoditi prave podatke. V času študija sem si izostril čut za presojo pomembnosti pridobljenih sekundarnih podatkov, med ustvarjanjem disertacije pa sem si pridobil še nove poglede na kakovostno pridobivanje primarnih podatkov. Vsekakor sem pridobil mnoga nova znanja in veščine za raziskovanje s sodobnimi ekonometričnimi metodami. Pri svojem delu že uporabljam predvsem pridobljene veščine pri iskanju novih kupcev ter pri vzdrževanju obstoječih. V vedno težjih časih za gospodarstvo bodo pridobljena znanja prav gotovo pomenila prednost tako za podjetje, v katerem sem zaposlen, kot za porabnike izdelkov iz perutninskega mesa, ki jih podjetje proizvaja.

4. Ali boste vaše znanje prenašali tudi na druge v praksi?
V svojem delovnem okolju se bom trudil s prenosom znanja in z motivacijo vseh zainteresiranih, ki bodo želeli nadgrajevati svoja znanja in jih uporabljati v praksi. Moja prednost je ravno v tem, da prihajam iz prakse, zato mi prenos znanja nazaj v prakso pomeni zelo logično posledico. V svoji disertaciji ugotavljam, da sta gospodarstvo, ki mu pravimo praksa, in izobraževalne institucije, ki jih imenujemo kar teorija, v razpotju. Predlagani model, ki sem ga izvajal v raziskavi, za pridobivanje podatkov uporablja izobraževalne institucije, obenem pa izvaja promocijo gospodarskega subjekta, ki mu je raziskava namenjena. Rezultati imajo sinergijski učinek za gospodarski subjekt in za izobraževalno institucijo. Model je seveda uporaben za raznovrstne izdelke, možnost uporabe pa za različne države. Prednost modela se kaže v hitrem pridobivanju kakovostnih podatkov in kakovostno izvedeni, statistično obdelani in analizirani raziskavi s pomočjo strokovnih kadrov izobraževalne institucije ter nizkih finančnih stroških. Prenos tega znanja ima prav gotovo velik praktični pomen za gospodarstvo.

5. Kakšno bo vaše sodelovanje s fakulteto v prihodnje?
Z veseljem se bom odzval vabilom na prihodnje mednarodne znanstvene konference, ki jih prireja naša fakulteta (FKPV). Sodeloval sem na vseh dosedanjih konferencah, zato lahko trdim, da je kakovost objavljenih prispevkov na visokem znanstvenem nivoju in da se vsako leto še izboljšuje. V kolikor bo fakulteta imela interes, sem seveda pripravljen izvajati tudi predavanja študentom, ki jih zanimajo teoretična znanja podkrepljena s poslovno prakso. Pripravljen sem prevzeti tudi kakšno mentorstvo, v kolikor bi fakulteta to potrebovala.

6. Kakšni so vaši načrti v prihodnje?
Načrtov je kar precej. Najprej se želim posvetiti družini, ki je bila zapostavljena v času mojega študija. Na delovnem mestu želim uporabiti nove metode za izboljšanje učinkovitosti na svojem delovnem mestu in v timu, v katerem delam in se odlično razumemo. Evropski prostor ima še vedno precej potenciala za kakovosten razvoj podjetij, ki to želijo in svojo energijo želim usmeriti prav v raziskovanje tega, trženjsko zanimivega prostora. Vseh načrtov seveda še ne morem razkriti, idej pa je še ogromno. Z zagovorom doktorske disertacije se vsekakor odpira mnogo novih idej za raziskovanje, kar želim izkoristiti in tako potrditi pridobljeni naziv doktorja znanosti.Dovolite mi, da se tukaj še enkrat javno zahvalim vsem predavateljem doktorskega študija za poglobljeno znanje s področja makroekonomije in teorije znanosti ter podanega znanja za uporabo ustreznih ekonometričnih in analitskih orodij, s katerimi sem ustvarjal znanstvenoraziskovalna dela in jih bom še v prihodnje, z namenom izboljševanja položaja podjetja, v katerem sem zaposlen, kot tudi izboljševanja položaja celotne družbe. Zahvala seveda tudi vsem zaposlenim v strokovnih službah fakultete.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

SREČKO DOBELŠEK

diplomirani ekonomist – enota Celje

1. Kaj menite o vašem študiju na FKPV?                                                       
Moj pogled na študij na FKPV je večplasten, zato težko svoj pogled opišem le v nekaj besedah.

_____________________________________________________________________________________________________________________________________

KARMEN BARABAŠ

diplomirana organizatorka turizma (VS) – enota Maribor

1. Kaj vas je spodbudilo oz. motiviralo, da ste pristopili k pisanju knjige?                                                                                       
K pisanju knjige me je spodbudila oz. motivirala moja mentorica gospa mag. Mirjana Ivanuša Bezjak.

Po skoraj dveh desetletjih izkušenj v turizmu sem se pri iskanju naslova diplomskega dela takoj odločila, da sta gostoljubnost in prisrčnost v turizmu tisto, o čemer želim pisati. To sta besedi, ki ju velikokrat slišimo, ampak morda napačno razumemo, danes sta v turizmu velikokrat pozabljeni in postavljeni na rob dogajanja. Zato sem se odločila in izdala knjigo z naslovom PRISRČNO DOBRODOŠLI: GOSTOLJUBNOST IN PRISRČNOST V TURIZMU IN STORITVENIH DEJAVNOSTIH. Tako pomembno se nam zdi, kaj in kako bomo goste postregli, da na koncu zmanjka časa za bistveno, da bi se jim posvetili, si vzeli čas zanje in jim izkazali ljubezen.

S študijem sem pridobila veliko, ne samo znanja, ampak mi je ta izkušnja dala drugačen pogled na življenje in določene vrednote.

2. Kaj vam je dosežena izobrazba prinesla? Na kakšen način ste združevali vašo poklicno pot s študijem?
Ko sem se odločala za študij, nisem razmišljala, kaj mi bo dosežena izobrazba prinesla oz. mi ne bo prinesela, temveč sem bila željna znanja, ki je vir konkurenčnosti in edini vir, ki se z uporabo krepi in ne izgublja.

Ob podpori domačih in delodajalca, predvsem pa z vztrajnostjo in doslednostjo, mi je uspelo zastavljen cilj tudi realizirati.                                                                   

3. Katere so vaše delovne izkušnje oz. delovno mesto, ki ga opravljate?
Trenutno sem zaposlena v transportnem podjetju, kjer opravljam dela in naloge kadrovnice. Gre za zelo dinamično delo, ki ni nikoli dolgočasno, saj je zelo zanimivo in razgibano, zajema pa tudi veliko dela, kar meni zelo ustreza.

4. Kaj menite o Alumni klubu FKPV?
Odlična možnost vseživljenjskega učenja, ki omogoča predvsem širitev poznanstev, pridobivanje izkušenj in prijateljskih stikov iz podjetniških krogov.

____________________________________________________________________________________________________________________________________

TEODOR PETRIČEVIČ, mag.

                                            

TOMAŽ KARAT

diplomant DE Maribor, predstavnik Alumni kluba DE Maribor                               

Novinar, ki je temu poklicu predan že 20 let. Prvih 10 sem jih posvetil radijskemu novinarstvu in ga dopolnjeval s pisanjem člankov za Večer, Delo, Dnevnik in Slovensko tiskovno agencijo, drugo desetletje pa mojo poklicno pot nadgrajujem z delom za Televizijo Slovenija.

Ker si vsi želimo delati in biti kar najboljši, ali pa vsaj uspešni in učinkoviti na svojem delovnem področju, je odločitev za študij bila ena pomembnejših v mojem življenju, saj je ob študijskih naporih zahtevala še popolno lastno reorganizacijo z veliko mero prilagajanja, odrekanj ter usklajevanj za dosego delovnih, družinskih in osebnih ciljev. Kljub naštetemu in dejstvu, da bi ga moral opraviti že bistveno prej, pa mi ni žal, da sem se za ta korak odločil, saj sem s študijem na FKPV ne le dosegel formalno izobrazbo, ampak s pomočjo predavateljev in lastnega dela pridobil še številna druga znanja in kompetence. Študij komerciale je namreč odlična kombinacija podajanja teoretičnih znanj na praktičnih izkušnjah. Sam menim, da je znanje pridobljeno na ta način bistveno koristnejše in trajnejše, v kombinaciji s študijem obvezne in priporočljive literature ter lastnim raziskovalnim delom, pa dobi še dodatno neprecenljivo dodano vrednost.

Najpomembnejše pri študiju je bilo iskanje stičnih točk med na predavanjih podano vsebino in praktičnimi, vsebinsko vezanimi primeri, kar je vsaj meni in verjamem, da tudi predavateljem pomenilo bistvo študija, ki ni zgolj slepa teorija, ampak ima lahko še kako pomembno vlogo tudi v praksi, sploh, če jo uspeš kot tako prepoznati.

V diplomski nalogi Kako oddaje TV Slovenija uporabiti kot pripomoček pri študiju poslovnih ved, sem pod mentorstvom mag. Mirjane Ivanuša Bezjak svoje delovne in študijske izkušnje vtkal v delo, v katerem izpostavljam pomen izobraževalne vloge medijev, ki prek življenjskih zgodb izobražujejo in širijo nabor znanj svojih gledalcev, poslušalcev, bralcev.

Še bistveno koristnejša pa je lahko izmenjava informacij, izkušenj, znanj in spoznanj znotraj skupine ljudi s podobnimi interesi, ki jo na nek način »pooseblja« Alumni klub. Bogastvo mreženja diplomantov in magistrantov FKPV pa vidim predvsem v pestri in raznoliki sestavi, saj člani prihajajo iz najrazličnejših panog, dejavnosti in ne nazadnje poklicev, ki jih opravljajo.

Čeprav marsikdo med novinarskim delom in študijem komerciale ne vidi stičnih točk, kaj šele možnih prednosti in pridobitev dodatnih kompetenc za opravljanje tega poklica, pa moram sam jasno poudariti, da so me lastne izkušnje na dodiplomskem, zlasti pa še na podiplomskem študiju, prepričale v nasprotno. Težko sodim o drugih študijskih programih, ker jih preslabo poznam, a skoraj prepričan sem, da boljše kombinacije med študijem, lastnimi interesi in poklicnim udejstvovanjem ne bi mogel izbrati. Menim, da sem z odločitvijo za študij komerciale zadel eno izmed najboljših možnosti, ki mi ob pridobitvi formalne izobrazbe, omogoča še osebnostno rast, širjenje nabora kompetenc in spodbujanje lastnih razvojnih sposobnosti. Pri tem pa imajo vsaj zame neprecenljivo vrednost predvsem ljudje, ki sem jih pri tem spoznal – predavatelji, mentorji, sošolci in druge osebe, katerih delo, znanje in veščine me še dodatno bogatijo.

Čeprav obdobje krize z vidika skromnih družinskih proračunov ni ravno stimulativno za vlaganje v znanje, pa sem sam prepričan, da je to naložba, ki se bo dolgoročno gotovo obrestovala, saj je tako iz nacionalno – gospodarskega, kot osebnostnega vidika znanje temelj uspešnosti in razvoja. Odločitev za študij zato pomeni odločitev za znanje, razvoj in napredek, ki je, ali pa naj bi vsaj bil smisel življenja slehernega posameznika.

Z diplomo na FKPV sem storil prvega izmed korakov, z magistrskim študijem pa ga bom, v to sem prepričan, še nadgradil. Želja po znanju, napredku in razvoju pa mi bo ob samodiscipliniranosti, samoiniciativnosti ter samozavedanju, da to zmorem, ta kvalitativni preskok še olajšala.

Vse našteto pa je s kančkom lastne vztrajnosti več kot garant za uspeh, ki je lahko tudi vaš!

_____________________________________________________________________________________________________________________________________

JANKO CERKVENIK

magister ME Celje, predstavnik Alumni kluba ME Celje                                                                                             

Študijski program je primeren in aktualen, saj se lahko glede na status fakultete, prilagaja potrebam in izzivom gospodarstva. Tudi pogoji za študij so dobri, saj vodstvo fakultete sledi potrebam in zahtevam študentov.

Študijski program sem izbral na podlagi moje zaposlitve, tako mi je teoretično znanje na I. in II. stopnji študija Komerciale, dalo obilico novih znanj, osnove za lažje razumevanje dela, ki ga opravljam, predvsem pa podlago za dobro poslovodenje. Diplomska naloga  naslovom »Vpliv požarne takse na delo gasilske organizacije«, pod mentorstvom dr. Janka Čakša, je bila posvečena mojem predanem prostovoljnem delu v gasilstvu. Magistrska naloga z naslovom »Zaupanje v humanitarne organizacije«, pod mentorstvom dr. Hane Šuster Erjavec, pa je bila namenjena raziskavi, kako in na kašen način smo Slovenci pripravljeni darovati humanitarnim organizacijam in kako jim pri tem, glede na njihove številne afere, zaupamo. Do sedaj v naši državi še ni bilo tovrstne raziskave, razkrila pa je številne odgovore na vprašanja, s katerimi se pri vodenju in planiranju ubadajo humanitarne organizacije v naši državi. Ponosen sem na svoj izdelek, zato sem ga tudi z veseljem javno predstavil na 2. znanstveni konferenci FKPV, organom Gasilske zveze Slovenije, objavil pa bom tudi nekaj strokovnih prispevkov v različnih publikacijah.

Cilj vsakega študenta je, da mu pridobljena izobrazba najprej omogoči lažjo zaposlitev, napredovanje na njegovem delovnem mestu in hkrati nov izziv na njegovi karierni poti.

Meni je vse to, z doseženo izobrazbo, tudi uspelo.

Moje delovno mesto je v neposredni bližini fakultete, tako da sem imel najmanj skrbi s prevozom na predavanja, vse moje seminarske naloge so temeljile na obravnavi poslovnih priložnosti podjetja ali predstavitvi okolja, v katerem delam. Ker je moje delo vezano tudi na terensko delo, sem imel največ težav z usklajevanjem študija in delovnih obveznosti. Hvaležen sem vsem kolegom študentom, predavateljem in referatu za njihovo razumevanje in pomoč.  V moji 35-letni karieri nisem zamenjal veliko delodajalcev, pa vendarle sem imel v poslovnem sistemu Telekoma Slovenije, d. d. priložnost, da sem skorajda vsakih pet let zamenjal področje dela. Priložnosti dokazovanja in s tem nabiranja delovnih izkušenj je bilo veliko, preizkusil sem se na tehničnem področju, investicijah ter prodaji, sedaj pa delam kot pooblaščena oseba za celjsko regijo in Zasavje, na področju korporativne varnosti.

Vsem študentom FKPV priporočam, da svoje znanje med študijem poglabljajo in ga na koncu izkoristijo kot njihovo največjo konkurenčno prednost. Predvsem mladi generaciji želim, da izboljša svojo samozavest in se čim prej spopade z vsemi problemi in na njihovih izkušnjah raste ter se krepi. Čim bolj izpostavljajte vaše kompetence in pridobljena znanja.

Žal se med in po zaključku študija izobraževanje ne preneha. Vključujte se v različne formalne in neformalne oblike izobraževanja, vse te izkušnje vam bodo prišle prav pri prvih zaposlitvah in pri njihovem bodočem delu. Ne iščite zaposlitev samo v domačem okolju, priložnosti vas, glede na slabo ekonomsko situacijo, čakajo v širši regiji, ta pa bo od vas zahtevala znanje, dobre osebne lastnosti in družbeno sprejemljivost.

Sam sem v času študija opravil pedagoško andragoško izobraževanje na Fakulteti za matematiko in naravoslovje UM, licenco za nadzornika pri Združenju nadzornikov Slovenije in se vključil v delo Instituta za korporativne varnostne študije. Naj zaključim z oguljeno, pa vendarle aktualno frazo: »Človek se uči celo življenje«.

Vaše mnenje o Alumni klubu FKPV: Pričakujem, da bo Alumni klub čim bolje opravljal vse tiste naloge za katere je ustanovljen, to pa je obdržati stik z nekdanjimi študenti, preko katerih se bodo teoretične vsebine pridobljene v času študija, obogatile s primeri dobre prakse in delovnih izkušenj, ki se uveljavljajo v gospodarstvu. Te povratne informacije bodo v veliko pomoč vodstvu fakultete, ki bo študijski program prilagajala tako, da bo v največji meri zagotovila kompetentnost bodočih študentov.  Alumni klub mora skrbeti tudi za stalno izobraževanje nekdanjih študentov in njihovo obveščenost o aktualnem dogajanju, preko svojih predstavnikov pa nenehno vzdrževati stike med rednimi, izrednimi in nekdanjimi študenti.

Kot predstavnik ME Celje se bom potrudil, da bomo skupaj s svojimi kolegi po PE in z vodjo Alumni kluba ga. Vesno Krajnc to poslanstvo in cilje tudi dosegli.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

MLADEN BORIĆ                                                           

Mladen Borić, na FKPV pripravljam magistrsko nalogo na temo«NALOŽBA V ZLATE PALICE KOT ALTERNATIVNA OBLIKA VARČEVANJA«. Diplomiral sem na Visoki komercialni šoli Celje, sedanji Fakulteti za komercialne in poslovne vede. V poslovnem življenju sem se ukvarjal z različnimi poklici in deli. Med drugim sem bil eden prvih vlagateljev in sodelavcev Beta Investa, ki je ustanovil in upravljal prvi slovenski sklad Galileo, preden ga je prevzela v upravljanje takratna Kmečka družba, današnji KD Investments. Dolga leta sem delal v financah in zavarovalništvu, med drugim sem bil tudi namestnik direktorja PE Ljubljana, zavarovalnice Tilia in pozneje direktor specializirane mreže pri isti zavarovalnici. Trenutno sem direktor proizvodnega podjetja z 48 zaposlenimi. Moj hobi še naprej ostaja ukvarjanje s financami in investicijskim zlatom. To področje se mi zdi tako zanimivo, da sem si ga izbral tudi kot temo za magistrsko nalogo.

V zasebnem življenju sem po duši športnik. V mlajših letih sem aktivno igral košarko, pozneje sem bil več kot 13 let trener vseh selekcij KK Ilirija, sem smučarski učitelj, v zadnjem času pa se za rekreacijo 4-5x tedensko ukvarjam s kettlebellsom in kickboksom …

Podiplomski študij na Fakulteti za komercialne in poslovne vede mi bo zagotovo ostal v spominu zaradi timskega dela tudi takrat, ko to ni bilo nujno, novih znanstev, prijateljstva, predvsem pa zato, ker so vsi ti razlogi vodili v trajno ohranitev stikov s kolegi, sošolci. Predvsem sem navdušen nad dejstvom, da profesorji iščejo znanje, ne pa neznanja, na kar sem bil navajen na rednem študiju na EF pred leti. Iz navedenih razlogov vsakemu priporočam vpis na fakulteto in dodatno izobraževanje.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

NATAŠA FINK                                

Prva ženska, ki je magistrirala na FKPV. Po višješolskem študiju na EPF Maribor sem visokošolski študij zaključila na VŠUP v Novem mestu. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem z dodatnim študijem pridobila pedagoško andragoško izobrazbo. Zaposlena sem na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto kot strokovna sodelavka za nabavo, že vrsto let pa uspešno vodim tudi lastno podjetje.

Študij na FKPV je bil zelo zanimiv in včasih tudi naporen. Organizacija in kvaliteta študija in študentov zaslužita vse pohvale. S študijem sem pridobila nova znanja, ki jih pri lastnem delu s pridom uporabljam. V času študija so se med sošolci ustvarile prijateljske vezi, ki se še vedno vzdržujejo.

Menim, da nas vseživljenjsko učenje krepi in nam daje dodano vrednost. Študij priporočam vsakomur brez izgovorov, saj lahko iz lastnih izkušenj povem, da je včasih težko usklajevati družinsko življenje, službene obveznosti in študij, a z močno voljo in lastno organizacijo so cilji vedno dosegljivi. Življenje moramo gledati in sprejemati pozitivno.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

DANICA KOLENC                                 

S študijem sem pričela na višji strokovni šoli B2 v Ljubljani, nadaljevala na Visoki komercialni šoli Celje in zaključila na Fakulteti za komercialne in poslovne vede – smer Globalno trženje v Ljubljani. Magistrski študij je po mojem mnenju dodal še tisto manjkajočo piko na i in obširno znanje združeno v celoto.

Predvsem lahko rečem, da me je najbolj zanimalo področje globalnega trženje (nabava, prodaja, raziskava trga, kulture), saj imam največ izkušenj na tem področju (izvoz v večjem proizvodnem podjetju Etiketa Žiri). Trenutno delujem na drugem področju, vendar je moja želja globalno trženje s komunikacijo v angleškem jeziku – uporaba angleščine kot prvi  in nemščine kot drugi jezik.

Veseli me, da sem med študijem spoznala veliko sošolcev in sošolk, profesorjev (kadar grem v Ljubljano, vedno koga srečam). Kljub temu da je bilo v času študija veliko odrekanj, je to obdobje, ki se ga bom z veseljem spominjala, saj smo se izobraževali, družili in tudi zabavali. Še danes se počutim kot mlada študentka in verjetno bi temu še marsikdo pritrdil. Predvsem me veseli, da fakulteta skrbi za druženje in ohranjanje stikov tudi vnaprej preko alumni kluba in naše Alenke Lovišček S., ki je že med študijem skrbela za našo povezanost.

Z velikim veseljem lahko naznanim, da sem mag. poslovnih ved, saj sem si tako kot profesorji prizadevala za visok nivo znanja na vseh stopnjah študija. Vesela sem, da imam sedaj več časa za družino, športne aktivnosti, druženje in izlete, kar sem že tudi malo pogrešala, a tudi izobraževala se bom še.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

VASO KOLENC                           

Magistriral na FKPV julija 2009. Predhodno sem že obiskoval Visoko komercialno šolo Celje na isti ustanovi v Ljubljani. Magisterij je bil nadgradnja in poglobljena snov visoke šole. S predavatelji sem bil v celoti zadovoljen.

Približno 27 let sem bil zaposlen v tovarni obutve Alpina. Opravljal sem dela nabavnega in prodajnega referenta. Zadnje leto sem deloval kot pogajalec v nabavni službi za pridobitev najugodnejših nabavnih cen, plačilnih pogojev in paritet.

Zadnji dve leti sem zaposlen v družinskem podjetju, ki se ukvarja s mednarodno špedicijo. Delujem kot disponent. Znanje, ki sem ga pridobil pri študiju mi velikokrat koristi, vendar je tukaj velik poudarek na jezikih. Imam veliko kontaktov v italijanskem, nemškem, angleškim in srbohrvaškem jeziku. Ni izključeno, da se jeseni ne bom udeležil še tečaja španščine. Mislim, da mora danes ambiciozen človek znati najmanj 3–4 tuje jezike.

Sedaj, ko ni več obveznosti na fakulteti, se seveda nameravam v večji meri posvetiti športu, ki sem ga za nekaj let postavil na stranski tir. Tudi za dušo bo potrebno kaj narediti in počitnice izkoristiti tako aktivno kot fakultativno.

Kot rečeno mi je šola dala veliko znanja, katerega s pridom uporabljam v poslovnem življenju. Navezal sem tudi stike s sošolci in upam, da se v bodoče večkrat vidimo – nekateri na doktorskem študiju, nekateri zgolj na zabavah ali ostalih prireditvah.

Vsakemu priporočam, da se izobražuje, kajti tudi znanje zastara in delodajalci vse bolj upoštevajo znanje pridobljeno po bolonjskem sistemu.

____________________________________________________________________________________________________________________________________

ALENKA ŽUMBAR KLOPČIČ                        

Alenka Žumbar Klopčič je novembra 2009 magistrirala na Fakulteti za komercialne in poslovne vede, zaključuje pa tudi podiplomski študij na Fakulteti za mednarodne in evropske študije. Je novinarka in urednica poslovnega portala Energetika.NET, sodelavka revije za spodbujanje zdravega načina življenja Rina, pisateljica otroških knjig in amaterska fotografinja. Trenutno je tudi urednica slovenskega portala Energetika.NET (www.energetika.net), regionalnega portala Energetika.NET/SEE (www.energetika.net/see) in prve spletne skupnosti za trajnostno bivanje Energija doma (www.energijadoma.si), obenem pa tudi direktorica podjetja Energetika.NET d. o. o., ki se poleg poročanja o energetiki ukvarja tudi z organizacijo energetskih dogodkov (konferenc, seminarjev, forumov). Maja 2009 je prejela priznanje za kakovostno poročanje s področja energetike v Sloveniji, ki ga podeljuje Slovenski nacionalni komite CIGRÉ in CIRED. Je tudi članica svetovalnega odbora pri projektu EurObserv’ER, katerega namen je ažurna priprava poročil na področju obnovljivih virov energije v EU. Letos je nominirana s strani Slovenske nacionalne žirije za novinarsko nagrado, ki jo podeljujejo v Evropskem parlamentu v kategoriji spletnih medijev, in sicer za poročanje o EU s prispevkom: »Kako smo dobili Acer?«

Piše tudi knjige za otroke in mladino. Od leta 2008 je izdala štiri knjige: Poredni veveriček Danček, Nosorog Jani je hotel leteti in Vigo išče dom (spremne besede so prispevale Saška Lendero, Nina Osenar in Damjana Golavšček). V začetku oktobra je v samozaložbi izšla njena četrta knjiga z naslovom Zaljubljeni deževnik Martin, katere del sredstev od prodaje bo namenjen Zavetišču za živali Horjul. Avtorica namerava vsako leto izdati knjigo o živalih, katere del sredstev od prodaje bo namenila živalicam v zavetiščih.

Poleti 2010 sta z možem Tomažem Klopčičem zasnovala kolekcijo »Sad Earth Collection«, pod okriljem katere bosta vsako leto izdala najmanj eno knjigo na temo okoljske problematike: podnebne spremembe, taljenje ledenikov, krčenje gozdov …, vselej pa bosta vanje vključevala tudi spremne besede kompetentnih ljudi (spremne besede pri prvi knjigi so prispevali evropski komisar za okolje, urednica National Geographic-a Junior in predstavnik Greenpeacea). Prva knjiga v zbirki z naslovom Drugačna zgodba o hrastu (v angl. »A Different Oak Story«/knjiga izide v SLO in ANG jeziku) bo tako izšla v začetku novembra letos – knjiga je dobila tudi mecensko podporo, v pripravi pa je že naslednja z naslovom Pi – zadnji polarni medvedek. S kolekcijo eko-zgodb »Sad Earth Collection« bodo knjige tudi vidno drugačne, saj bodo izdane na reciklirnem papirju. Avtorja nameravata opozoriti mlado bralstvo in tudi starše na nujnost spremembe človekovega odnosa in ravnanja s planetom.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

GVIDO KRES                                                       

Lep pozdrav vsem obiskovalkam in obiskovalcem predstavitvene spletne strani članov Alumni kluba Fakultete za komercialne in poslovne vede.

Po končani Višji strokovni šoli sem se odločil za nadaljevanje študija. Na začetku nekako nisem vedel na kateri ustanovi naj nadaljujem moje nadaljnje šolanje, vendar sem se po udeležbi na informativnih dnevih različnih visokošolskih ustanov, odločil za študij na Visoki komercialni šoli Celje. Čutil sem, da bo to prava izbira, kar se je v nadaljevanju tudi potrdilo.

S študijem na VKŠ Celje, danes FKPV, sem imel tudi veliko sreče, kajti spoznal sem čudovite študijske kolege. Razširil sem si socialno mrežo, kar mi veliko pomeni. Krasila nas je in nas še krasi velika kolegialnost, sodelovanje in moč timskega dela.

Ne morem pa prezreti naše kolegice, predsednice alumni kluba Alenke Lovišček S. mag. posl. ved, ki nam je bila vedno pripravljena pomagati ter nas spodbujati. Zato lahko brez pretiravanja trdim, da bi mi bilo brez takšne podpore, ob vseh obveznostih, ki sem jih imel in jih še imam, mnogo težje organizirati uspešen potek študija. Prepričan sem, da nas je veliko, ki tako čutimo.

Tudi zaradi tega dejstva, sem se ob vseh obveznostih, ki jih kot poslanec DZ RS imam, odločil, da na povabilo Alenke sprejmem funkcijo člana upravnega odbora Alumni kluba FKPV.

Veselim se sodelovanja z vami.

______________________________________________________________________________________________________________________________________

GREGOR KOVAČ

magister poslovnih ved                                                                       

Rojen: 1978 v Celju
Poklic: kriminalistični inšpektor, specialist
Zaposlen: Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije

Področje mojega dela je razvidno iz spodnjih povezav:
http://www.delo.si/clanek/116927
http://www.delo.si/clanek/122036
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042379836
http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=32797&from=arhiv
http://www.dnevnik.si/novice/aktualne zgodbe/1042219868
http://policist.si/content/view/460/82
http://24ur.com/novice/slovenija/fotorobot.html
http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/05/gorsek_policija_priznanja_za_najboljse_dobre_prakse.aspx

Računalnik in internet sta postala življenjska sopotnika sodobnega človeka. Posamezniku nudita obilo možnosti iger, zabave, druženja, komentiranja, udejstvovanja in še več. Vse to pa iz varnega objema domačnosti, naj si bo to izza domače mize, službe ali šole. Zaradi pomanjkanja časa se poslužujemo instantnih načinov interakcije, ki so hkrati hitri, neobvezujoči, dostopni in vse prej kot kvalitetni. Danes lahko posameznik na internetu objavlja svoje misli, odgovarja drugim, daje na ogled slike, deli z drugimi dokumente, ali kako drugače prispeva k drugačnosti vsebin.

Glede na željo upravnega odbora in naše kolegice, predsednice alumni kluba, Alenke Lovišček S., mag. posl. ved, se na sicer malo drugačen način predstavljam tudi sam.

V Sloveniji je večina še vedno pod nekdanjim vtisom oziroma mnenja, da se »lastna hvala pod mizo vala«. Tudi lastna uspešnost na posameznem področju še vedno nima prave vrednosti. Kar nekako se še vedno samocenzuriramo v pohvali sebe in tudi drugih. Znanja, napredka in uspeha, naj gre za nas ali druge, ne znamo predstaviti in pohvaliti.

In tudi v mojem poklicu ni prav nič drugače. »Faušija« tudi tu gori! Opažam, da so v tujini lastna promocija v običajnih okvirjih, predstavitev, pohvale, nagrade in predvsem delo še kako pomembni. Prav tako sem kaj hitro opazil, da večina prikazano delo za naš način razmišljanja še pretirano hvali. To je spet en dokaz več za našo prirojeno (vcepljeno) skromnost. Na koncu smo tako ali tako izpostavljeni kruti realnosti kapitalizma. O vsem delu nekaj povedo samo končna beseda, izdelek in predvsem plačilo zanj. Če ni zadovoljivega končnega izdelka, samohvala, predstavitve, nagrade kaj hitro nimajo več teže.

Najprej torej delo, šele nato vse drugo, kajti prav tu se pokaže, koliko znanja, izkušenj, volje do dela in na koncu profesionalnega odnosa, kdo vlaga v svoj projekt. In vsak, ki si želi predstaviti svoje delo, to tudi naredi.

Vsem, ki berejo ta tekst, želim obilo uspeha v življenju!

_____________________________________________________________________________________________________________________________________

Dosežki članov Alumni kluba

GREGOR KOVAČ

mag. posl. ved.

Je končal visoki študij in potem še magistrski študij na FKPV je zaposlen na Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in je edini v Sloveniji, ki se ukvarja s fotorobotiko. Več o tem si lahko preberete (spodaj) v objavljenih člankih v časopisu Delo.

Fotorobota ne izdelajo za vsakega kurjega tatu

Strokovnjak, ki izdela fotorobot storilca nekega kaznivega dejanja, se najprej osredotoči na osnovne značilnosti, kot so spol, starost in višina. Gregor Kovač se pri policiji edini ukvarja s fotorobotiko, zato je njegovo delo nepogrešljiva pomoč preiskovalcem kaznivih dejanj.

Jure Predanič | sre, 11. 08. 2010 10:47
Ljubljana – Te dni so policisti s celjske policijske uprave iskali moškega, ki je bil na velenjskem koncu nasilen do domačinke. Pretental jo je, da je prodajalec posode, zato ga je spustila v hišo. Devetnajstletnega Romuna, ki je v priporu zaradi suma spolnega nasilja, so prijeli potem, ko je v medijih zakrožil njegov fotorobot, ki je nastal na podlagi dobrega opisa.

Tako kot vse druge fotorobote ga je izdelal mag. Gregor Kovač iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Je edini policijski delavec v Sloveniji, ki se ukvarja s fotorobotiko, zato je njegovo delo nepogrešljiva pomoč preiskovalcem kaznivih dejanj. Gregor Kovač nam je pojasnil, da je pred računalniško dobo v policiji za risanje fotorobotov storilcev kaznivih dejanj skrbel strokovnjak, ki je risal ročno. Že nekaj let pa fotorobote delajo računalniško – to ni več risba, temveč postopna sestavljenka iz posameznih delov obraza. Strokovnjak, ki izdela fotorobot storilca nekega kaznivega dejanja, se najprej osredotoči na osnovne značilnosti, kot so spol, starost in višina. Nato določi obliko obraza in posebne značilnosti, denimo, opazne lepotne pike, piercingi ali tetovaže, ki lahko močno pripomorejo k prijetju storilca. Nato izbere obliko oči, nosu, ust, ušes, tip kože in posebnosti kostne zgradbe, kot so udrta lica ali izbočena brada. Več podrobnosti si človek zapomni, lažja je seveda izdelava fotorobota, saj si strokovnjak tako lažje predstavlja značilnosti obraza. A opisovanje je težje delo, kot morda misli večina. »Obraze je veliko lažje prepoznati kakor opisovati,« pravi Kovač. Pomembno je, da žrtev storilca opiše čim prej, ko je spomin še svež. Posebno pomembno je, da opiše samo tiste značilnosti in podrobnosti, ki se jih zares spominja.

»Paziti je treba, da vprašanja niso sugestivna. Včasih se zgodi, da žrtev na vprašanje, ali je imel storilec okrogle oči, odgovori pritrdilno, a nazadnje se izkaže, da se tega pravzaprav ne spomni, s pritrdilnim odgovorom pa želi samo ustreči,« pravi Kovač. Včasih izdelavo fotorobota tudi prekinejo, če ugotovijo, da žrtev nepridiprava ni videla v obraz, čeprav je prej zatrjevala popolnoma drugače. Pri opisovanju storilca je zelo pomembno, da je oškodovanec čim bolj sproščen, kar ni vedno lahko. »Opisovanje storilca je zelo stresno že zaradi načina pogovora, med katerim si mora žrtev priklicati v spomin čim podrobnejšo podobo napadalca. Pogovor poteka po načelih kognitivnega intervjuja, žrtev torej podoživlja neki dogodek, ki je bil zanjo skrajno neprijeten,« pojasnjuje Kovač. Zato ga je treba včasih prestaviti, saj ga nekateri ne zmorejo brez solza, ki jih prikliče spomin na hudo izkušnjo. Kovač tudi zato, ko izdeluje fotorobot, največkrat odide k žrtvi in ne obratno. »Navadno, sploh če gre za otroke, je tako bolje, saj je žrtev bolj sproščena v okolju, ki ga pozna,« pojasnjuje.

Fotorobota pa ne izdelajo za vsakega kurjega tatu. Kovača načeloma prosijo za pomoč, kadar gre za hujša kazniva dejanja, kot so premoženjska z veliko materialno škodo, in seveda kadar gre za tako imenovana kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost ter druge težje oblike kaznivih dejanj. »Odziv občanov, ki želijo pomagati, je zelo velik. Kadar objavimo fotorobot, se oglasi ogromno ljudi, ki menijo, da je storilec njihov sosed ali nekdo drug, ki ga poznajo, « pojasnjuje Kovač. Včasih pa pomoči občanov ne potrebujejo. Računalnik lahko namreč primerja fotorobot z bazo fotografij storilcev kaznivih dejanj in izloči možne osumljence. Jure Predanič Med delom – Fotorobot, ki ga računalniško izdela Gregor Kovač, je sestavljenka iz posameznih delov obraza.

Iz sredine izdaje Dela

Fotografije s kislim nasmeškom

Če se razvoja informacijske tehnologije nekateri kriminalci razveselijo, hekerji denimo, je po drugi strani marsikateremu trn v peti. Brez ustrezne strojne in programske opreme bi kakšno kaznivo dejanje bržkone ostalo nepreiskano in storilec bi bil še naprej svoboden kot ptica. Pri forenzičnih preiskavah je tehnologija prinesla velik napredek. Zadnja leta se je slovenska policija posodobila tudi pri prepoznavi osumljencev na podlagi fotografij.

Na prepoznavo navadno povabijo vsakega, ki je storilca kaznivega dejanja dobro videl, pravi Grega Kovač, ki na policiji skrbi za izvajanje tovrstnih dejavnost, foto: Ljubo Vukelič / Delo