Naš gostitelj, gospod Klemen Sagadin, nam je najprej prestavil splošne značilnosti mladinskega turizma ter nato prikazal oziroma predstavil njegov pogled na ta fenomen na osnovi primerov iz njegove poslovne prakse in izkušenj. Razložil nam je vse večji starostni zamik mladinskih turistov, dolžino potovanj, poudarek na lokalnih ponudnikih, proizvodih ter storitvah in vse številčnejši obiski mladih predstavnikov srednjega razreda. Povedal nam je tudi o različnih ponudbah, ki so jih ustvarili pametni ponudniki turističnih storitev ter o slabem izkoriščanju teh priložnosti v Sloveniji.

Navedel je tudi razne tipe hostlov, ki so postali zaradi edinstvenih (ter po malo nenavadnih) idej zelo popularni ter razne primere tega t.i. »nišnega turizma«. Poudaril je pomen socialnih omrežij v oglaševanju storitev in naštel par primerov raznih viralnih akcij, ki so bile v tem zelo uspešne. Predstavil nam je službo blogerjev, ki neprestano potujejo ter preko spletnih blogov opisujejo nastanitvene objekte in s tem pomagajo razvoju le-teh, pokrajino, kraje in tako pripomorejo lokalnemu turizmu. Pri trajnostnih vidikih je poudaril pomembnost treh faktorjev pri vodenju turizma ter gradnji nastanitvenih objektov: socialni, ekonomski ter okoljski faktorji.

Pomembno je, da imajo vsi, tako turisti kot tudi lokalno prebivalstvo, korist pri teh transakcijah oziroma storitvah.

Opisal ter predstavil je tudi MCC ter Hostel, njuno delovanje in na koncu še nekaj posebnosti o sobah, omrežju povezav ter sami kulturni dediščini zgradbe.

Po uvodnem predavanju in razgovorih smo si ogledali še celoten kompleks MCC.

Prva soba, ki smo si jo ogledali, je bila t.i. Common room, kjer se družijo vsi nastanjeni hostla, soustvarjajo njegovo podobo ter prirejajo razne družbene dogodke.

Na kratko nam je pokazal eno izmed skupnih sob, kjer spijo člani raznih turističnih skupin, ter predstavil tudi lasten predlog o spremembi lege postelj / odstranitvi pogradov.

Na hodniku nam je razkazal številna objavljena dela obiskujočih fotografov, omenil pomembnost čistoče v hostlu ter kratko predstavil še bivšo sušilnico kož. Druga prikazana soba je soba Celjskih grofov, kjer so bili na stenah naslikani stripi o zgodbi in zgodovini Celjskih grofov. Ob tem nam je še povedal o nenavadnih prvotnih idejah za njo.

V tretji, t.i. Sobi ljubezni smo nekaj več izvedeli o ljubezenskem življenju Alfreda Nobela ter Alme Karlin ter si v njeni notranjosti pogledali na zidovih porisane razne ljubezenske izjave.

Četrta soba, imenovana Rdeča hiša, se nanaša na istoimensko stavbo, ki se nahaja v srcu mesta Celja, predvsem pa na zanimivo in zabavno anekdoto o enemu izmed mnogih obiskov takratnega visokega političnega funkcionarja Centralnega komiteja, gospoda Leskovška, ki pa je tudi v sobi prikazana, in sicer v obliki časopisnih člankov.

V peti sobi je s pomočjo grafitov znanega arhitekta gospoda Mihe Peperka prikazana vsa uporniško izražena subkulturna scena Celja.

Podoba mitskega Pesojedega soma, ki naj bi prebival v Šmartinskem jezeru, nas je že pričakala na steni istoimenske sobe, ki je z obdano fluorescentno barvo izražala vidik umetnika o lovu na to mogočno ribo.

Naslednja, in po mojem najbolj neverjetna, je bila soba Celjske ninje, resnične zgodbe, ki govori o mesntem posebnežu, ki se je nekega dne preoblekel v japonskega bojevnika, da bi na tak način obračunal s sistemom.

V zadnji sobi je bila predstavljena nenavadna zgodba enigmatičnega gospoda K-ja, nekdanjega policista, ki je nekega dne oropal bencinsko postajo ter nato šel iskati krivca – samega sebe.

Na koncu vodenega ogleda nam je gospod Sagadin razdelil zabavne zemljevide mesta in nas povprašal o naših možnih turističnih idejah. Gospodu Sagadinu smo se zahvalili za njegovo izčrpno predstavitev in s tem zaključili naš obisk MCC.

Zapisal: Aljaž Rojc, študent 1. letnika FKPV smer Turizem I., dne 10.11.2014
Mentorica: prof. Milena Sitar Matelič, mag.