Sem Vika Krajnc, študentka ljubljanske enote FKPV, kjer študiram na programu Turizem I. Trenutno se nahajam v Thessalonikih oz. Solunu v Grčiji na Erasmus študentski izmenjavi. Program izmenjave opravljam na Alexsander Technological Educational Institution of Thessaloniki, ali krajše A.T.E.I.

Kje naj sploh začnem z opisovanjem moje izmenjave v Solunu oz. Thessalonikih?  Beseda, ki trenutno najbolje opisuje Grčijo je – KAOS. Vsakodnevni protesti, katerih število se je v zadnjem času zmanjšalo, vedno več revščine, kavarne in lokali pa kljub temu polni do zadnje mize. Ko v pogovoru z domačini omeniš ali jih vprašaš o trenutni krizi, vsi pravijo, da jim je težko, a se kljub temu niso pripravljeni odpovedati vsakodnevni večurni kavi ali večerji v restavraciji. Ne glede na vse, se ti mesto in ljudje hitro prikupijo.

Vsak začetek je težak in moj ni bil nobena izjema. S svojo prtljago, spakirano v skromnih 20 kg, sem se morala prvič soočiti z življenjem na svojem. Na začetku se je težko navaditi na mesto, v katerem še nikoli nisi bil, in grščino, s katero si imel po vsej verjetnosti prvi kontakt samo na maturantskem izletu in je bila edina beseda, ki si se jo takrat naučil »yamas« (na zdravje). Po nekaj dneh sprehajanja po mestu sem se hitro navadila na okolico, utrip mesta in grškega načina življenja. Še prehitro ti pride pod kožo in tako tudi ti kmalu počasi piješ skodelico kave, preživiš v restavraciji 4 ure in ob vikendih dolgo spiš. Vse to pa se ni dogajalo samo meni, ampak skoraj vsem Erasmus študentom, ki sem jih spoznala. Vsi študentje na izmenjavi so odprti ljudje, pripravljeni spoznavati nove ljudi in se zabavati oziroma bolje rečeno, so v enakem položaju kot ti. Tudi grški študentje so zelo prijazni, vedno pripravljeni pomagati in ti razkazati kotičke mesta, lokale ter dobre in poceni restavracije.
A.T.E.I. fakultete v Thessalonikih oz. Solunu si slovenski študentje, ki še niso bili tu, enostavno ne morejo predstavljati. Prostori so stari, umazani, povsod se kadi, priseljenci prodajajo ure, torbice in druge drobnarije, po hodnikih se sprehajajo potepuški psi, wc-ji so unisex in za počepnit (na štrbunk) in še bi lahko naštevala.
Predavanja so zelo zanimiva, veliko je poudarka na praktičnem delu, izvajajo se v angleščini, a z zelo močnim grškim naglasom. Na začetku je bila na faksu še velika zmeda glede urnikov, saj se je zaradi stavk ter ukinitve nekaterih oddelkov vse skupaj premaknilo za nekaj tednov. S predavanji naj bi prvotno začela konec septembra, ampak v praksi so se začela šele proti koncu oktobra. Poleg higiene je slaba stran moje fakultete tudi to, da je iz mesta oddaljena 15 km.
Najcenejša možnost javnega transporta je avtobus, ki je vedno poln ljudi, ki se ne menijo za druge in velikokrat predstavlja izstop velik podvig in prerivanje. Cena ene vožnje je 80 centov, študentska mesečna vozovnica pa stane 15 evrov. Strogi center je sorazmerno majhen, tako da se velikokrat sprehodim do želene lokacije, pot pa mi krajša pogled na nešteto trgovin. Avtobusi vozijo tudi pozno v noč, zjutraj pa začnejo obratovati že zelo zgodaj, tako da velikokrat ne potrebuješ taxi-ja, ko se vračaš domov.

Na svetu obstaja veliko mest, ki imajo sloves mesta, ki nikoli ne spi. Osebno bi na ta seznam uvrstila tudi Thessalonike. Tu ni važno, kateri dan v tednu je ali koliko je ura, bari so vedno nabito polni. Za Erasmus študente je dobro poskrbljeno. Vsak teden je organizirana zabava, ki se ponavadi odvija v lokalih, kjer si lahko privoščimo vstopnino in pijačo. Cene le-teh so tu v primerjavi s Slovenijo zelo visoke. Prav tako pa za nas občasno organizirajo grške večerje, kjer se za 10 € do sitega najemo grške hrane, naplešemo in naposlušamo grške glasbe. Grška hrana je za moj okus odlična. Tradicionalna hrana je polna okusnega mesa in zelenjave in še nikoli do sedaj me ni razočarala. Seveda pa se sem in tja ne da izogniti hitre prehrane v obliki Gyrosa in Souvlakija, v katerih vedno dobiš pomfri. Ker je hrana v restavracijah draga, je za študente zelo dobro poskrbljeno. Na univerzi v mestu je študentska menza, kjer lahko dobiš zastonj kosilo in večerjo, brez da bi kdo preverjal, ali si res iz njihove univerze ali ne. Če se malo znajdeš, lahko kar poceni živiš v dokaj dragem mestu.

To, da je Grčija turistična destinacija, ki je polna zgodovinskih in naravnih znamenitosti, ni nobena skrivnost, bi bila pa velika napaka, če si tega ne bi šla ogledat. Ko je bilo vreme še toplo in se nam predavanja še niso začela, smo si šli ogledat plaže Halkidike in tako izkoristili toplo Egejsko morje za plavanje, namakanje in uživanje v valovih. Ko pa so se predavanja začela, so se začeli tudi izleti, ki jih je organizirala Erasmus pisarna naše fakultete ali Združenje Erasmus študentov drugih univerz. Razkazujejo nam znamenitosti, ki bi morale biti na seznamu vsakega popotnika, ki zaide v te kraje – gora Olimp, rojstno mesto Aleksandra Velikega, Meteora, šola kjer je poučeval Aristotel … Zaradi dobre lokacije mesta Thessaloniki, sem z ostalimi študenti izkoristila čas grških praznikov ter demonstracij za ogled Skopja, v načrtu pa imam tudi izlet v Istanbul.

Naj za konec povem, da nikakor ne obžalujem svoje odločitve za Erasmus izmenjavo, še najmanj pa dejstva, da sem izbrala Thessalonike. Odprtost duha za nove dogodivščine, sproščeno vzdušje ter super ljudje, so recept za najboljšo izkušnjo mojega življenja do sedaj.

Vika Krajnc

[[#!#galerija-81#!#]]