Na Fakulteti za komercialne in poslovne vede se je v petek, 19.11.2010, uspešno zaključila 2. mednarodna znanstvena konferenca Znanje in poslovni izzivi globalizacije 2010. Skladno s pričakovanji se je v dveh dneh konference udeležilo 98 avtorjev prispevkov iz Bolgarije, Hrvaške, Srbije in Slovenije ter več kot 30 drugih domačih obiskovalcev.

V dveh dneh so se v okviru vsebinsko zaokroženih področij (sekcij) zvrstile predstavitve 93 člankov.

Izpostavljamo nekatere najbolj zanimive ugotovitve iz posameznih sekcij:
• Trendi kakovosti v izobraževanju in menedžment znanja:

V sekciji trendi kakovosti v izobraževanju in management znanja je bilo predstavljenih skupaj 15 člankov. Le-te smo razdelili v dve vsebinski sekciji: prva s temo izzivi izobraževanja v globalizaciji in druga s tematiko merjenje zadovoljstva, kakovosti in znanja v globalizaciji. Vsi prispevki avtorjev temeljijo na raziskavah. Pretežno so raziskovalci pridobili podatke s kvantitativnimi metodami raziskovanja (spletna anketa, telefonska anketa, osebna anketa…), v manjši meri s kvalitativnimi metodami (globinski intervju, fokusne skupine), nekateri pa se poslužujejo sekundarnih podatkov. Sekundarni podatki so raziskovalcem služili tudi pri oblikovanju hipotez ali pri ovrednotenju in primerjanju svojih podatkov z že objavljenimi. Nekateri avtorji se lotevajo celo takšnih tem, ki so slabo raziskane tudi v svetovnem merilu.

Raziskave avtorjev dajejo pomembne smernice, praktične predloge in tudi takšne, ki segajo na področje znanstvenega pristopa k merjenju zadovoljstva, kakovosti, znanja in so s tem pomemben prispevek institucijam in posameznikom, ki se lotevajo merjenja na tem področju. Nekaj člankov, ki smo jih uvrstili v to sekcijo, je bolj praktično naravnanih in ne prispevajo v tolikšni meri k nadaljevanju razvoja znanosti na tem področju, so pa pomemben prispevek k stroki, tako za podjetja kot tudi izobraževalne institucije. Avtorji prispevkov so nakazali tudi na odprta vprašanja in poti za nadaljevanje raziskovanja na področju trendov kakovosti v izobraževanju in management znanja in s tem odprli področja, ki jih je vredno raziskovati v prihodnje. S tem so pokazali, da je področje kakovosti in managementa znanja še kako aktualno v današnjem času, zato bo smiselno sekcijo s to tematiko uvrstiti tudi na naslednjo, 3. Mednarodno konferenco FKPV.

V diskusiji, ki je sledila predstavitvam člankov, so sodelovali vsi referenti in tudi drugi obiskovalci, ki so izbrali našo sekcijo. Najbolj burna razprava se je razvila ravno na področju uporabe sodobnih metodoloških pristopov v raziskovanju tega področja, zlasti tukaj so imeli avtorji različna mnenja, katerim metodologijam, kvalitativnim ali kvantitativnim, dati prednosti. Metodologi s tega področja danes poudarjajo prednosti kombiniranja obeh metodologij, naši raziskovalci pa so podali praktične izkušnje, ki so jih imeli tako z enimi kot drugimi tehnikami raziskovanja. Sodelujoči so pokazali tudi veliko sodobnih znanj ter praktičnih izkušenj s področja obravnavane tematike, saj nekateri izmed njih na področju izobraževanja in merjenja kakovosti delujejo in raziskujejo že več let.

• Izzivi na področju financ, računovodstva in bančnega sektorja: V sekciji Izzivi na področju financ, računovodstva in bančnega sektorja se je predstavilo 14 člankov, od tega sedem člankov iz področja računovodstva, ostali pa s področja finančnega poslovanja in bančništva.
• Glavne teme s področja računovodstva so bile novosti s področja uvajanja mednarodnih računovodskih standardov za majhna in srednje velika podjetja, uvajanje notranjih in zunanjih kontrol ter standardov USALI na področju hotelirske industrije.
Predstavljene teme omogočajo bilaterarno izmenjavo dobrih praks in izkušenj med slovenskimi in hrvaškimi računovodji ter revizorji. Tako so na eni strani lahko ugotovitve s področja uvajanja standardov USALI na področju hotelirske industrije na Hrvaškem primer dobre prakse, ki bi jo lahko upoštevala tudi slovenska hotelirska podjetja. Na drugi strani pa uporaba informacijskega računovodskega sistema na primeru slovenskega ZZZS lahko koristi tudi pri uvajanju le-tega hrvaškim zavarovalnim institucijam.

• Na področju bančnega poslovanja je bila rdeča nit namenjena obvladovanju finančne krize z vidika obrestnih in likvidnostnih tveganj. Poudarek je bil predvsem na različnih oblikah zavarovanj kreditojemalcev v času gospodarske krize, ki bi ščitila podjetja pred naraščanjem obrestnih mer v obdobju, ko bodo le-te ponovno začele naraščati. Glede obvladovanja likvidnostnega tveganja so bile predstavljene nove baselske smernice ki natančno predpisujejo nekatera povsem nova merila za merjenje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju.

• Na področju finančnega poslovanja pa so se teme navezovale predvsem na investicije tako z vidika podjetij in skrajševanjem poslovnih procesov ter obvladovanja finančnih omejitev pri investicijah kot tudi z vidika profiliranja posameznih vlagateljev v različne oblike vrednostnih papirjev. Temeljne ugotovitve tega področja so bile da so mala in srednja podjetja so prav zaradi odsotnosti regijskih institucij v bistveno slabšem položaju, zato bi regionalizacije Slovenije dejavnik razvoja in finančne moči majhnih in srednje velikih podjetij. Prednost za podjetja se kaže tudi v skrajševanju poslovnih procesov, kar se kaže kažejo predvsem v sproščanju denarnih sredstev in v povečevanju neto obratnega kapitala.

• Aktualni vidiki podjetništva in trženje: V sodobnih konkurenčno usmerjenih podjetjih vse bolj spoznavajo, da je za izgrajevanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti potrebna ugodna t.i. kreativna klima, ki hkrati pomembno vpliva na razvoj inovativnosti v podjetjih. V sodobnih podjetjih je potrebno več pozornosti posvetiti tudi t.i. mehkim dejavnikom. Prav družinska podjetja predstavljajo še v mnogih okoljih neizkoriščen potencial. Etika in vrednote menedžmenta (tudi lastnikov) so ključnega pomena pri implementaciji družbene odgovornosti (tako na ekološkem, socialnem in ekonomskem področju). Družbeno odgovorno delovanje podjetij in posameznikov je vidno na področju socialnega podjetništva, pravične trgovine kakor na področju ekološke naravnanosti potrošnikov. Prav socialni odgovornosti in sestavinam dela bo v prihodnje v podjetjih in v družbi nasploh potrebno posvetiti večjo pozornost. Od učinkovitih »leaderjev« se poleg strokovnega poudarja še dodaten osebnostni in socialni nabor kompetenc, ki jim omogoča razumevanje ljudi in kulture podjetja, kakor tudi kulture okolja kjer podjetje deluje. Na področju trženja se vedno bolj izpostavlja pomen osebne prodaje, pri čemer osebna prodaja postaja tudi pomemben dejavnik na področju javnih naročil. Ugotavljamo, da je prav poznavanje vedenja potrošnikov in njihovih pravic ključnega pomena pri proaktivnem in učinkovitem trženju. Skozi razvoj podjetniško poslovne logistike je smiselno v podjetjih in organizacijah zagotoviti logistične sisteme, ki jih bo zaradi pritiskov trga potrebno vedno bolje upravljati. Le visoko usposobljeni in strokovni kadri v logistiki bodo sposobni v teh procesih aktivno sodelovati pri razvijanju in nastajanju novih logističnih sistemov, tehnologij in strategij, transformaciji logistike kot podporne funkcije v strateško funkcijo.

• Sodobne rešitve v poslovni informatiki in e-poslovanju: V prvem delu, ki smo ga poimenovali »Podatkovna platforma aplikativnim rešitvam«, smo spremljali referate, ki so poudarjali vlogo podatkov pri oblikovanju relevantnih informacij; torej, kako delamo znanje iz podatkov. Drugi del je povezoval referate, ki so izpostavili informacijske sisteme v poslovnem okolju, torej aplikativne rešitve v poslovni praksi. Povzetek predstavljenih tem je lahko naslednji: informatika je močno vpeta v vsa poslovna področja in Slovenija danes ne zaostaja več za razvitim svetom; potrebno je spremljati novosti v razvoju IKT in jih vpletati v aplikativne rešitve, saj to počne tudi konkurenca; v poslovnem okolju danes nastajajo ogromne zbirke podatkov, zato je odkrivanje znanja iz podatkov veščina, ki lahko pomeni konkurenčno prednost, področje je zelo odprto za nove metode in tehnike; poslovna informatika postavlja nekatere nove zahteve v poslovno okolje, kot npr. zahtevo po prenosu znanja, organiziranost v obliki učeče se organizacije, participativni menedžment, vključenost in podporo top menedžmenta; v vseh prispevkih je bilo mogoče neposredno ali posredno zaznati ekonomski učinek uporabe IKT v poslovnem okolju, to je dodano vrednost v smislu večje učinkovitosti, prihrankov ali doseganja višje kakovosti.

Avtorji so pokazali veliko sodobnih znanj s področja metodologije raziskovanja ter nakazali tudi odprta vprašanja in smernice za raziskovanje na obravnavanih področjih.

Organizirana je bila tudi OKROGLA MIZA z naslovom Izzivi sodobnega turizma – Iskanje dodane vrednosti v turistični ponudbi s programi športa, kulture, zdravja, izobraževanja, poslovnih srečanj in zabave.

Kratek povzetek z zaključki:

Diskusija na okrogli mizi se je dotaknila aktualnih vprašanj sodobnega turizma, ki so pereča tudi za slovenski turizem, ki stoji pred pripravo nove razvojne strategije 2011-2017.
Udeleženci so spregovorili o premajhni vlogi kulture v slovenskem turizmu in možnostih, ki jih ponuja kultura pri nadaljnji kvalitativni rasti slovenske turistične ponudbe in prepoznavnosti. Slabo izkoriščene so tudi možnosti, ki jih turizmu ponuja izobraževanje mladih in starejših v slovensko turistično ponudbo. Še posebej je bilo poudarjeno, kako pomembno je izobraževanje mladih na študijskih izmenjavah, poletnih šolah in drugih programih, saj so ti mladi najbolj prodorni promotorji Slovenije, s širokim krogom diseminacije in praviloma v višjih družbenih slojih. Navkljub visoko razviti wellness ponudbi je v turizmu še premalo specializiranih zdravstvenih programov, podobna pa je tudi ocena za razvoj MICE turizma, kjer imamo kljub razviti ponudbi še veliko možnosti za uveljavitev Slovenije kot MICE destinacije na mednarodnem tržišču. Igralništvo, zelo pomemben segment slovenskega turizma, je očitno v krizi, tako produktni, trženjski kot tudi normativni. Razlogov za to je več, vendar je skupaj z drugimi področji turistične ponudbe, o katerih so diskutirali udeleženci, tudi celovito igralništvo kot zabava tisto področje, ki ustvarja večjo dodano vrednost v turizmu in prinaša pomembne ekonomske učinke.
V zaključku so razpravljalci poudarili, da bi morali v strategiji slovenskega turizma bolj selektivno in s tem ožje opredeliti prioritete razvoja, bolj ambiciozno zasnovati večje projekte in še bolj internacionalizirati slovenski turizem, vključno z izvozom znanja. Še posebej je bilo izpostavljeno vprašanje promocije in trženja, uveljavljanje prepoznavnosti slovenskega turizma, h kateremu lahko veliko pripomorejo ravno področja turizma z večjo dodano vrednostjo, o katerih je tekla razprava na okrogli mizi.