NAPREDOVANJE PO PROGRAMU IN DOKONČANJE ŠTUDIJA

Izredni študent napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 20 KT in ima v celoti poravnano šolnino. Za napredovanje v 3. letnik mora imeti vsaj 80 KT in poravnano šolnino. Prakso mora študent opraviti do prijave zagovora diplomske naloge ali do pristopa k zadnjemu diplomskemu izpitu.

Temo diplomske naloge lahko študent prijavi, če mu ne manjkata več kot dva izpita.

Študij lahko študent zaključi ali z diplomsko nalogo in zagovorom ali z dvema dodatnima izpitoma, ki sta določena s študijskim programom, in sicer:

• Finančna analiza in boniteta podjetja
• Veščine pogajanj

Študentu pripada absolventski staž skladno z veljavno zakonodajo.

Do zagovora diplomske naloge mora študent opraviti vse obveznosti študijskega programa. Študij zaključi s pripravo in uspešnim zagovorom diplomske naloge (9 KT) ali z opravljenima dodatnima izpitoma. S tem skupaj zbere 180 KT in pridobi strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS).

Vpis brez zadostnega števila KT (v višji letnik) lahko odobri Komisija za študijske zadeve dodiplomskega študija na osnovi vloge študenta.

Ponavljanje letnika: študent, ki ni izpolnil pogojev za napredovanje, lahko ponavlja letnik. V celotnem študiju lahko samo enkrat ponavlja letnik brez plačila šolnine. V tem primeru plača le stroške ponovnega vpisa po veljavnem ceniku.

Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto:

• če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

Če študent ni opravil vseh izpitov, izgubi status in je do diplomiranja vpisan evidenčno.

Kandidat lahko opravlja izpite tudi kot občan. Gre za vpis občanov v evidenco udeležencev v izobraževanju, ki se samostojno vključujejo v študijski proces izvajanja predmetov ali delov študijskega programa na izrednem študiju, pod pogoji, ki veljajo za izvedbo programa. Posamezniki, ki so vključeni v izobraževanje kot občani, nimajo statusa študenta. Za vsak opravljeni izpit prejmejo občani potrdilo o oceni in pridobljenih KT. Občani nimajo določenega predmetnika ali letnika študijskega programa, zato tudi ne morejo uveljavljati priznavanja izpitov in znanja iz drugih šol oz. delovnih izkušenj.

Občani plačajo vpisnino in vsak posamezni pristop k opravljanju izbranega izpita po veljavnem ceniku.

PRIZNAVANJE IZPITOV, PRAKSE IN DRUGIH ZNANJ

Priznavanje izpitov, prakse in drugih znanj ureja Komisija za študijske zadeve dodiplomskega študija (v nadaljevanju KŠZDŠ), ki zaseda praviloma vsak zadnji delovni dan v mesecu.

Priznavanje izpitov

Skladno s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na FKPV lahko študent, ki je pred vpisom že študiral v drugem visokošolskem študijskem programu, zaprosi za priznavanje opravljenih izpitov. FKPV študentom priznava pridobljena znanja in spretnosti, ki po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali najmanj 70% ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, ki so določene s posameznim študijskim programom. Izpiti se lahko priznajo v celoti ali delno, odvisno od skladnosti učnih načrtov.

Študent odda Vlogo za priznavanje izpitov, kateri priloži potrdilo o opravljenih izpitih, iz katerega sta razvidna ocena in datum opravljanja izpita, učni program predmeta, ki mora biti potrjen s strani šole in kopijo potrdila o plačilu vloge.

Priznavanje prakse

Priznavanje obveznosti pri predmetu praktično usposabljanje (v nadaljevanju praksa) opravi organizator prakse na osnovi vloge študenta, njegove predloge pa dokončno potrdi KŠZDŠ. Kriterij za priznavanje ustreznosti delovnih izkušenj je primerjava med usmerjevalnimi ter operativnimi cilji predmeta in med deli in nalogami, ki jih je opravljal študent med zaposlitvijo.

Praksa se v celoti prizna:

• diplomantom višjih strokovnih šol ustreznih smeri (vloga ni potrebna) in
• študentom, ki imajo vsaj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj iz redne ali občasne zaposlitve; slednji oddajo vlogo za priznanje prakse.

Praksa se delno prizna študentom, ki imajo manj kot 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. V tem primeru študent opravi del predpisanih ur prakse v podjetju in pripravi pisno poročilo o praksi. Študent odda vlogo z ustreznimi dokazili v predpisanem roku.

Priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti

Skladno s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in spretnosti lahko FKPV prizna študentu znanja in usposobljenosti, pridobljena z neformalnim ali izkustvenim učenjem. Osnova za priznanje je pisna vloga s priloženimi uradnimi potrdili in izvlečkom programa oziroma druga pisna dokazila, iz katerih je mogoče presoditi raven pridobljenega znanja. Stopnjo priznavanja študijske obveznosti odobri KŠZDŠ na predlog nosilca predmeta, ki ovrednoti priznanje s kreditnimi točkami in oceno.

Podlaga za priznavanje je potrdilo ali druga listina o opravljenem programu, v katerem so navedeni datum in ustanova, število kreditnih točk (če je to določeno) in program z vsebino, ki ga je kandidat obiskoval. Potrdila oziroma druge listine, s katerimi kandidat lahko dokazuje pridobljeno znanje v neformalnih programih izobraževanja, so:

• potrdilo izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju,
• spričevalo o neformalnem izobraževanju,
• potrdilo podjetja o praktičnem usposabljanju, izvedbi projekta ipd.,
• predložitev izdelkov, objav in drugih avtorskih del kandidatov.

Na podlagi dokumentacije, ki vključuje tudi mnenje nosilca predmeta, se KŠZDŠ odloči o priznavanju celotne ali delne študijske obveznosti pri posameznem predmetu, o obveznosti seminarske naloge in o drugih obveznostih, upoštevajoč pri tem način dela pri posameznem predmetu.

Opisani kriteriji veljajo za priznavanje znanja, pridobljenega v Sloveniji in v tujini.