S predavanji se bomo dotaknili ključnih dejavnikov uspeha pri delu. Povzeli bomo tri glavne skupine dejavnikov: motivacijo, kompetence in znanje ter čustveno inteligentnost, med katero se bomo posebej ukvarjali s pomenom timskega dela.  Posebej bomo izpostavili značilnosti tima in s timom povezane psihološke spremenljivke kot so socialna klima, kohezivnost, zaupanje in odgovornost. Govorili bomo o bazičnih značilnostih nastanka tima, o socialnih vlogah v timu, o učinkovitem komuniciranju, o vodenju in o reševanju konfliktnih situacij. Skozi nekatere zgodbe uspeha iz slovenskega športa bomo poskusili osvetliti pomen učinkovite izgradnje tima in vpliva na uspešnost podjetja preko organizacijske kulture, zadovoljstva na delovnem mestu in produktivnosti.

Življenjepis: Red. prof. dr. Matej Tušak je osnovno šolo obiskoval v Cerkljah na Gorenjskem. Po zaključeni Gimnaziji v Kranju se je  vpisal na študij psihologije na Filozofski fakulteti, ki ga je uspešno zaključil z nalogo Agresivnost v vrhunskem športu, za katero je prejel Prešernovo nagrado za študente. Nadaljeval je delo na področju psihologije športa in leta 1997 doktoriral s temo: Razvoj motivacijskega sistema v športu. Od leta 1992 je zaposlen na Fakulteti za šport, kjer poučuje različne predmete iz področja psihologije. Predava tudi po drugih fakultetah v Sloveniji in v tujini, kjer je bil vabljeni predavatelj na univerzah v Celovcu, Siciliji, Trstu, Zagrebu, Splitu, Mostarju, Sarajevu, Skopju in Beogradu. Poleg pedagoškega dela aktivno sodeluje na Inštitutu za šport v procesu psihične priprave vrhunskih slovenskih in tujih športnikov, nosilcev medalj z velikih tekmovanj. Kot športni psiholog je aktivno sodeloval na številnih prvenstvih in petih Olimpijskih igrah. Teoretska znanja združuje s praktičnimi izkušnjami in širi v preko 25 knjigah in 500-tih člankih in drugih publikacijah. Bil je predsednik sekcije za psihologijo športa, član strokovnega sveta za šport pri Vladi RS, član Sport Psychology Council, član odbora za vrhunski šport pri Olimpijskem Komiteju Slovenije, predsednik strokovnega sveta za šport pri SUSA. Več let je vodil psihodiagnostični laboratorij na Inštitutu za šport ter bil predstojnik Katedre za družboslovne in humanistične vede v športu. Trenutno je predsednik sveta pri Nacionalnem olimpijskem inštitutu za šport pri OKS. Aktiven je na področju raziskovalnega dela, kjer sodeluje z mnogimi tujimi raziskovalci. V zadnjem času predava in svetuje v mnogih šolah, domačih in tujih podjetjih, je član mednarodnega teama za promocijo zdravja na delovnem mestu, sodeluje z ameriško Mayo kliniko in raziskuje stres, šport, zdravje, medicino in psihologijo. Skupaj s sinom Maksom sta ustanovila Center zdravja Tušak, v okviru katerega izvajata psihoterapijo in hipnoterapijo ter različna svetovanja na področju medicine in psihologije. Razvija pa tudi različne aplikativne storitve za posameznike in podjetja s področja aplikativne psihologije. Izvaja usposabljanja na delovnem mestu, merjenja in spreminjanja organizacijske kulture, poslovne coachinge, sodeluje pri prenovah poslovnih procesov, izvaja selekcijo kadrov idr.

Od konca 20. stoletja tako teorijo kot prakso razvoja kariere zaznamuje konstruktivizem, ki se od prejšnjih pristopih razlikuje v tem, da gradimo (konstruiramo) kariero na osnovi lastnih specifičnih spoznanj kot nekaj edinstvenega, ker smo tudi mi nekaj edinstvenega. V teh procesih se kaže, da ni stabilnih in edinih resnic, zato zaznavamo in konstruiramo svojo družbeno realnost skozi interakcijo različnih življenjskih kontekstov. Življenjski konteksti so tu zelo pomembni, to pomeni, da  imamo  niz svojih specifičnih življenjskih zgodb, ki jih doživimo in povemo o sebi, ali da imamo svoje lastne edinstvene zaznave v naših kontekstih in kulturah, zato tudi gradimo precej specifično karierno pot. Ta edinstvenost vsakega posameznika v modernizmu nekako vodi ljudi, zato je njihovo vedenje ali obnašanje težko reducirati na niz posplošenih izjav ali deduktivnih trditev. Še celo več, ljudje si ustvarijo svoj lastni pogled na svet na podlagi svojih zaznav. Tako, da je edinstveni pogled na svetu bistvu niz zgodb, ki jih imamo o sebi, kdo smo, kaj smo, česa smo zmožni, sposobni in kaj nas zanima, kaj vrednotimo.

Konstruktivizem je minimaliziral idejo, da se da lastnosti izmeriti in nato primerjati z  zaposlitvijo/poklicem, kar je bil klasični model določanje karierne poti in svetovanja, ki je temeljil na pozitivizmu. Jaz (angl. Self) ni nekaj, kar je fiksno pač pa spreminjajoče, ki ga aktivno konstruiramo in spreminjamo in zato težko ugotovimo naše osebnostno ujemanje s posamezno zaposlitvijo za celotno življenjsko dobo v svetu, ki se zaradi globalizacije hitro spreminja. Delovna mesta bodo v petih ali desetih letih povsem drugačna od sedanjih, zato klasičen pristop primerjave med profilom osebe in okolja nima neke fiksne uporabnosti.

Življenjepis: Izr. prof. dr. Janez Drobnič, roj. 23.10.1957, je uveljavljen strokovnjak na področju poklicne/karierne orientacije, poklicne rehabilitacije invalidov ter inkluzivnega izobraževanja oseb s posebnimi potrebami. Na tem področju ima bogato bibliografijo. Svoje strokovno in  znanstveno znanje je tekom svoje karierne poti povezoval z neposredno prakso na način svetovalnega dela s temi osebami ali pa je razvijal izvedbene modele, oblike in pristope dela z njimi. V tujini je na državnih ravneh uvajal nove sodobne pristope v zaposlovanju, karierni orientaciji in socialni politiki. Sedaj kot predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem lahko študentom nudi veliko praktičnih izkušenj, ki jih povezuje z razvojnimi teorijami karierne orientacije ali socialne integracije oseb s posebnimi potrebami v okviru inkluzivnih pedagoških pristopov.